Pristojno ministrstvo naj spremeni in prilagodi zakonodajo o hrupu, ki preganja igranje klavirja ali drugih inštrumentov v dnevnim času in ne enako intenzivno kosilnic, motorjev, vzvratnih piskanj tovornih vozil in podobno.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Pojasnjujemo, da je namen veljavnega Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20, v nadaljevanju: ZJRM-1) uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice.
V pristojnosti Policije je izvajanje ukrepov za prekrške po 8. členu ZJRM-1. Po prvem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege.
Po drugem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi, kar ni posledica dovoljene dejavnosti. V tem drugem primeru gre za povzročanje hrupa ne glede na dnevni čas, pri čemer je pomembno, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku.
V skladu z 8. členom ZJRM-1 je torej dovoljeno igranje instrumentov v lastnem stanovanju ob pogoju, da niso izpolnjeni zakonski znaki prekrška po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1, kar se ugotavlja v konkretnem prekrškovnem postopku glede na dejanski stan samega ravnanja domnevnega kršitelja ob pogoju, da se v konkretnem prekrškovnem postopku ne dokaže, da je bil oškodovancu moten mir ali počitek.
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki je navedlo, da je v skladu z logično razlago, natančneje z argumentom a maiore ad minus in namensko razlago, obravnavani zakonski znak izpolnjen že v primeru, ko storilec moti mir ali počitek ene osebe in da so zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika (VSRS Sodba IV Ips 61/2015, 20. 10. 2015).
V skladu s sodno prakso Višjega sodišča v Mariboru (VSM sklep PRp 44/2015, 4. 3. 2025) je obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti). Ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine). Če je policija v nekem konkretnem primeru ocenila, da gre za hrup, ki ga glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju ni mogoče pričakovati in ga zaradi tega tudi ne tolerirati, gre za izpolnitev zakonskih znakov prekrška.
Tudi novi predlog Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju: ZJRM-2) predvideva podobno ureditev kot je v ZJRM-1 ob dejstvu, da je predmet varstva isti, kot je že navedeno v zvezi z ZJRM-1. V skladu s trenutnim predlogom ZJRM-2 ni predvidena vključitev zakonskega znaka ugotavljanja objektivnih dejstev za preseganje meje dovoljenega hrupa (merjenje decibelov). Pomembna razlika pa bo v predpisanih globah, ki bodo višje glede na veljavni zakon. ZJRM-2 je trenutno v zakonodajnem postopku in v tej fazi še ni dokončno določeno, kakšen bo razpon glob.
Glede na zakonske znake prekrška iz 8. člena ZJRM-1 ne sme biti moten mir ali počitek posameznika, pri čemer gre tudi za subjektivni kriterij vsakega posameznika. V skladu z ZJRM-1 ni treba ugotavljati objektivnih dejstev za preseganje izmerjene meje dovoljenega hrupa, saj ZJRM-1 teh zakonskih znakov ne predvideva za sam obstoj prekrška. Ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati, temelji na argumentirani oceni prekrškovnega organa oziroma policistov. V nasprotnem so policisti dolžni uvesti (hitri) postopek o prekršku oziroma vložiti obdolžilni predlog v rednem sodnem postopku.