18. 8. 2026
Odziv Ministrstva za javno upravo
Kot koordinator delovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji na kadrovskem, finančnem in organizacijskem področju in upoštevaje, da na področjih gradbenih in uporabnih dovoljenj nimamo vsebinske pristojnosti, podajamo splošna pojasnila iz vidika veljavne in bodoče ureditve glede sankcioniranja nekvalitetnega dela uslužbencev.
Dne 1.1. 2026 se je v Republiki Sloveniji začel uporabljati novi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1, Uradni list RS, št. 32/25). ZJU-1 ureja v 144. členu redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, v 145. členu postopek ugotavljanja nesposobnosti, v 146. členu premestitev v primeru ugotovljene nesposobnosti, v 147. členu pa odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Po 47. členu Zakona o državni upravi (v nadaljevanju: ZDU-1, Uradni list RS, št. 113/05 -uradno prečiščenobesedilo, 89/07 -odl.USRS, 126/07 -ZUP-E, 48/09, 8/10 -ZUP-G, 8/12 -ZVRS F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23) je načelnik upravne enote kot predstojnik navedenega organa državne uprave pristojen tudi za odločanje o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V zvezi z vodenjem upravnih postopkov za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj uvodoma pojasnjujemo, da v skladu z 12. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), ki se subsidiarno uporablja pri vodenju teh postopkov, pristojni upravni organ vodi upravni postopek in odloča v upravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Gradbeno in uporabno dovoljenje je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Pravni red zagotavlja pravno varnost tako, da daje upravičenim osebam možnost pritožbe in tudi možnost izrednih pravnih sredstev zoper odločbe prvostopenjskega upravnega organa. Pravni red tudi omogoča sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic in posameznikov in organizacij proti odločitvam ter dejanjem državnih organov v upravnem sporu.
Po 47. členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23, 83/25 – ZOUL in 979/26; v nadaljevanju: ZDU-1) je načelnik upravne enote kot predstojnik navedenega organa državne uprave pristojen za odločanje o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih. V skladu s 50. členom navedenega zakona mora načelnik upravne enote redno poročati ministrstvu, pristojnemu za upravo, in resornim ministrstvom o izvrševanju nalog upravne enote. Poročanje ministrstvu, pristojnemu za upravo, zajema celotno delovanje upravne enote, poročanje resornim ministrstvom pa zajema izvrševanje nalog na njihovih delovnih področjih. Če ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to v skladu z 51. členom ZDU-1 opozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Opozarjamo tudi na relevantne določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25; v nadaljevanju: ZJU-1) na katere je opozorilo že Ministrstvo za javno upravo, in sicer: ZJU-1 ureja v 144. členu redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, v 145. členu ureja navedeni zakon postopek ugotavljanja nesposobnosti, v 146. členu zakon določa premestitev v primeru ugotovljene nesposobnosti, v 147. členu pa navedeni zakon ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V zvezi s tem poudarjamo, da v kolikor javni uslužbenec ne opravlja dela v razumno določenih ali dogovorjenih rokih oziroma naloženega dela ne opravlja strokovno in kakovostno je to v skladu s 1. točko drugega odstavka 144. člena navedenega zakona razlog za postopek ugotavljanja nesposobnosti, ki se začne s sklepom o uvedbi postopka na obrazložen predlog nadrejenega, če nižjega nadrejenega ni, pa na podlagi lastne predhodne obrazložene ugotovitve predstojnika. Javni uslužbenec, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoje delovno mesto, se s sklepom premesti na prosto delovno mesto v organu, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je po presoji predstojnika sposoben opravljati. Delo javnega uslužbenca se spremlja največ 30 delovnih dni ter se o tem pripravi poročilo. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora predstojnik podati odpoved najkasneje v treh mesecih od seznanitve s poročilom.
Prav tako pojasnjujemo, da je organ notranjega nadzora organov javnega sektorja, Upravna inšpekcija, ki deluje v okviru organa v sestavi ministrstva, pristojnega za javno upravo, tj. Inšpektorata za javni sektor. Upravna inšpekcija je v skladu s prvim odstavkom 307. člena ZUP pristojna za izvajanje nadzora nad ZUP in drugimi zakoni, ki urejajo posebne upravne postopke, pri katerih se ZUP uporablja subsidiarno. Če so pri nadzoru ugotovljene kršitve pravil upravnega postopka, ki imajo za posledico očitno prikrajšanje javnega interesa, pravic oziroma pravnih koristi strank, ali druge ponavljajoče se kršitve pravil upravnega postopka, ki niso odpravljene v določenem roku, lahko upravni inšpektor skladno s 307.b členom ZUP z odločbo odredi, da se uradna oseba ponovno udeleži usposabljanja za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Upravni inšpektor zaradi kršitev pravil upravnega postopka skladno s 307. č členom navedenega zakona lahko predlaga tudi uvedbo disciplinskega postopka zoper uradno osebo, ki jih je z vodenjem ali odločanjem kršila. Če pa je pri opravljanju nadzora ugotovljeno, da ima dejanje uradne ali druge osebe v konkretni upravni zadevi znake kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora upravni inšpektor to naznaniti pristojnemu organu oziroma vložiti kazensko ovadbo.
Glede na zgoraj citirane določbe ZUP, ZDU-1 in ZJU-1 menimo, da dodatno zakonska ureditev kot jo predlaga vlagatelj predloga, ni potrebna.