Pravi kradljivci v sistemu

Odziv Ministrstva za finance

Zahvaljujemo se za vaš dopis in predloge, ki so zelo dobrodošli in odpirajo pomembna vprašanja o odgovornosti, pravičnosti in vzdržnosti javnih financ. Razumemo vašo skrb glede pravične obdavčitve multinacionalk v zvezi  z izogibanjem davkom, glede odgovornosti bank ter vprašanj v zvezi z izkoriščanjem naravnih virov. 

Uvodoma je treba poudariti, da se zavedamo, da država za svoje delovanje in za zagotavljanje določene ravni javnih storitev (kot so zagotavljanje notranje in zunanje varnosti, šolstvo, znanost, kultura idr.) potrebuje določena sredstva. Kljub vsemu pa je treba pri oblikovanju ustrezne ravni obdavčitve zasledovati dva pomembna cilja, in sicer zagotavljanje javnofinančnih prihodkov države, ki so torej, kot omenjeno, potrebni za zadovoljevanje skupnih potreb ter zagotavljanje pogojev za rast gospodarstva in (posledično) blaginjo prebivalstva ter čim bolj primerno davčno strukturo in uporabo davčnih izdatkov (to so davčne olajšave in oprostitve). Teh ciljev ni mogoče zasledovati z enostranskimi ukrepi v okviru ene vrste davka, temveč s širšimi in premišljenimi ukrepi davčne politike, ki vzpostavljajo ustrezno davčno strukturo. 

Slovenski davčni sistem tako kot velika večina sodobnih davčnih sistemov zagotavlja davčne prihodke preko različnih davkov. Zaradi zagotavljanja visoke ravni nekaterih javnih storitev (npr. zdravstvo, pokojnine) odstopamo navzgor pri obremenitvi s socialnimi prispevki, sicer pa se po skupni obremenitvi z davki in prispevki v BDP med EU državami uvrščamo med države z nižjim deležem. Po višini skupnih bremen torej v Sloveniji ne odstopamo od EU povprečja oziroma smo celo pod njim, po strukturi davčnega sistema pa sledimo sodobnim ureditvam in zagotavljamo pravično porazdelitev davčnega bremena.

Kot plod dogovora na mednarodni ravni in z namenom pravične obdavčitve globalnih podjetij, ki ustvarjajo dobičke v Sloveniji, kar se v pobudi izpostavlja, pa je bila pomembna ravno uveljavitev minimalnega davka. Cilj tega davka je predvsem preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanje dobička, kar bo na eni strani pozitivno vplivalo na javnofinančne prihodke, na drugi strani pa bo vplivalo na pošteno in pravično obdavčenje. S tem se bo na dolgi rok zmanjšala možnost davčnega optimiziranja skupin podjetij preko različnih davčnih sistemov in se bo omogočilo bolj pravično in pošteno obdavčenje. 

Vse pobude, ki prispevajo k razmisleku o izboljšavah obstoječih sistemov, so vsekakor dobrodošle, saj tako lahko pridemo tudi do ustreznih rešitev, ki so sprejemljive za družbo kot celoto. Kljub vsemu pa je treba pri teh spremembah upoštevati pravično razdelitev davčnega bremena, mednarodno sprejemljivost in nenazadnje morajo biti spremembe v davčnem sistemu temeljito proučene in izpeljane na način, da je zagotovljena dolgoročna stabilnost javnih financ, predvidljivost za gospodarstvo in dostop do kakovostnih javnih storitev za vse državljane.