Uveljavitev načela domnevne nedolžnosti v praksi delovanja organov države, javnih institucij in medijev
Načelo domnevne nedolžnosti je zapisano v 27. členu Ustave Republike Slovenije ter v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kljub temu pa se v praksi pogosto dogaja, da organi države, javne institucije in mediji posameznike, ki so v kazenskem postopku, obravnavajo kot krive, še preden sodišče izda pravnomočno odločbo. To povzroča hude osebne, družbene in poslovne posledice za posameznika, ki je lahko na koncu oproščen. Posebej problematično je senzacionalistično poročanje medijev, ki pogosto prejudicira krivdo in s tem krši temeljno pravico posameznika.
Predlog rešitve:
Vlada naj pripravi:
1. Smernice za javne uslužbence in državne organe o spoštovanju načela domnevne nedolžnosti, zlasti v javnih izjavah in sporočilih za javnost.
2. Usposabljanja za predstavnike policije, tožilstva in drugih organov, ki nastopajo v javnosti.
3. Priporočila za medije (v sodelovanju z Novinarskim častnim razsodiščem in Društvom novinarjev Slovenije), da v poročanju dosledno uporabljajo nevtralne izraze (npr. »osumljenec«, »obtoženec«, »domnevno«, »sum kaznivega dejanja«) ter se izogibajo prejudiciranju.
4. Okrepitev odgovornosti medijev in državnih organov za kršitve načela domnevne nedolžnosti, tudi z možnostjo sankcij.
Pričakovani učinki:
- Krepitev varstva človekovih pravic in dostojanstva posameznika.
- Manjša družbena stigmatizacija oseb, ki se kasneje izkažejo za nedolžne.
- Višja profesionalnost organov države in medijev pri komuniciranju.
- Večje zaupanje javnosti v pravosodni sistem in medije.
- Izboljšanje ugleda Slovenije kot pravne države, ki spoštuje evropske in mednarodne standarde.