Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Cestne grbine

1563 OGLEDOV 69 KOMENTARJEV

Avtomobili so prevozno sredstvo, ki ga uporablja (skorajda) vsak. Plačamo ga z zaslužkom po plačilu davkov. Ob nakupu avtomobila plačamo davek. Nato plačamo nadomestilo za uporabo cest in posebej še vinjeto za uporabo avtocest. Z vsakim litrom goriva plačamo zlasti trošarino (davek), DDV in DDV na trošarino. Avtomobili so ob tem naša last in želimo, da imajo tudi država in občine do njih odnos, kot da so naša last, ne nek nebodigatreba škodljivec, ki ga je treba ves čas pri uporabi zatirati.

Glede na to, da plačujemo nadomestilo za uporabo cest, je minimalno pričakovanje, da bodo ceste primerne za vožnjo. Za vse tipe avtomobilov, tudi za tiste s trdim podvozjem.

Ker se v občinah grbine množijo kot gobe po dežju in se s tem onemogoča normalna raba cest (normalna cesta je ravna, saj je treba upoštevati, da imajo avtomobili kolesa in ne noge), predlagam, da se s predpisi uredi, koliko grbin projektanti cest sploh smejo umestiti na določeno razdaljo (primer neprimerne ceste s prekomernim številom grbin: Ižanska cesta, Ljubljana in Hradeckega cesta, Ljubljana).

V okviru splošne svobode ravnanja imajo uporabniki cest pravico do vožnje z dovoljeno hitrostjo, zato ne bi smelo biti dopustno graditi grbin, ki pri vožnji z dovoljeno hitrostjo čez grbine (seveda po 10.000, 100.000, 1.000.000 ponovitvah) poškodujejo avtomobil, saj s tem poškodujejo zasebno lastnino, poleg tega pa je zaradi premetavanja potnikov to poseg v človekovo dostojanstvo. Ni dopustno omejevati svobode ravnanja na način, da morajo vozniki zmanjšati hitrost na npr. 10 km/h pri vožnji čez grbino samo zato, da se izognejo povzročanju nepotrebnih obremenitev na materialu.

Zaradi tega predlagam, da se s predpisi uredi, da je dovoljeno postavljati edino grbine takšne blage sinusoidne oblike, ki so tudi dovolj nizke, da so primerne za vožnjo z nezmanjšano dovoljeno hitrostjo. Test ustreznosti predpisa naj se opravi z avtomobili s trdim vzmetenjem na testnih grbinah.

To, da se gradi dobesedno stopnice, na katere in s katerih je treba zapeljati čisto počasi, in da se to tolerira in je dovoljeno, je popoln absurd. (Primer: Gerbičeva 90, Ljubljana) Za uporabo takšnih cest, tudi če so občinske, država ni upravičena pobirati nadomestila, saj je za takšno stanje sokriva, ker je občinam takšnih grbin s predpisi dopustila.

127 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D DeLorean 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 9. 2025

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Prometno ureditev na javnih cestah v Republiki Sloveniji v skladu z 85. in 112. členom Zakona o cestah (ZCes-2, Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) odreja upravljavec cest, kar se odraža s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije in prometne opreme. Med prometne ureditve sodijo tudi določitev območij umirjenega prometa, območij skupnega prometnega prostora, območij omejene hitrosti ali posamičnih omejitev hitrosti na izpostavljenih odsekih cest.

Za upoštevanje odrejenih obveznosti omogoča 25. člen ZCes-2 postavitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa na cestah, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane. Dimenzijske zahteve za montažne naprave za umirjanje prometa so predpisane v 72. členu Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi (Uradni list RS, št. 26/24 in 30/24 – popr.).

Obvezna uporaba Tehnične specifikacije za javne ceste TSC 03.800 : 2009 je predpisana z odredbo in podrobneje določa tehnične pogoje projektiranja naprav in ukrepov za umirjanje prometa v povezavi s kategorijo ceste. Sistemski in regulativni ukrepi odražajo osnovno prometno ureditev s prometno signalizacijo in prometno opremo na posamezni cesti ali delu ceste. Opozorilne naprave (optične ali zvočne zavore) so ob prometni signalizaciji in prometni opremi blažji ukrepi za umirjanje prometa. Za upoštevanje odrejenih hitrosti vozil pod 50 km/h se uporabljajo t.i. prisilni ukrepi, kot so grbine trapezne in sinusoidne oblike, ploščadi, zožitve, in zamiki osi ceste. Na podlagi zahtev iz navedene tehnične specifikacije se grbine (ali skupina njih) in ploščadi morajo dimenzionirati tako, da vertikalni pospešek vozila pri prehodu ne bo presegel 0,7 g. Na cestah izven naselij (tako državnih kot občinskih) ni dovoljeno postavljati prisilnih naprav za upoštevanje odrejene prometne ureditve. 

Pogoji za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme za umirjanje prometa so definirani v razpredelnicah 1 do 3 tehnične specifikacije TSC 03.800 : 2009. Razpredelnica 1 in razpredelnica 2 določata dopustnost postavitve posamezne naprave oziroma ukrepa v odvisnosti od kategorije ceste. Razpredelnica 3 določa dopustnost postavitve posameznih naprav oz. ukrepov v odvisnosti od dejanske hitrosti vozil v prostem prometnem toku po izvedbi ukrepov, pri čemer moramo upoštevati, da bo dejanska hitrost vozil višja ali enaka prevozni hitrosti naprave.

Posebej izpostavljamo deveto alinejo drugega odstavka 112. člena ZCes-2, ki omogoča upravljavcu občinskih cest določitev ukrepov za umirjanje prometa (torej tudi hitrostnih ovir) za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno-varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci pojavljajo v večjem številu.

Velika večina območij umirjenega prometa se nahaja na prometnih površinah, ki so v upravljanju občin. Vsaka občina posebej odreja opremo za umirjanje prometa na podlagi kriterijev za izbor naprav in ukrepov iz tehnične specifikacije TSC 03.800:2009 in sicer od blažjih, opozorilnih (optične in zvočne opozorilne naprave) do prisilnih (grbine in ploščadi, zožitve, zamiki osi ceste). 

Direkcija RS za infrastrukturo kot upravljavec državnih cest na postopkovno enak način odreja opremo za umirjanje prometa na delih državnih cest, ki so s prometno signalizacijo označena kot območja umirjenega prometa.

V kolikor posameznik meni, da posamezna hitrostna ovira na občinski cesti ne ustreza tehnični specifikaciji, se lahko obrne na pristojni inšpekcijski organ, ki v skladu s 129. členom izvaja inšpekcijski nadzor nad hitrostnimi ovirami v skladu s tretjo alinejo 1. točke prvega odstavka 134. člena ZCes-2.

Poudarjamo, da je za varen in nemoten potek prometa po občinskih cestah odgovorna občina kot upravljavec občinske ceste. Na udeležencih cestnega prometa pa je, da ravnajo v skladu z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo.

Komentarji