Predlagam, da v primeru smrti pred izpolnjevanjem pogoja za pokoj, država nakaže 50% privarčevanega zneska dedičem umrlega.
Po zdajšnji ureditvi ves denar enostavno ostane državi. Zakaj?
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Eno od temeljnih načel, na katerem sloni sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS), je načelo vzajemnosti. Nanaša se na združevanje tveganj in virov financiranja na eni strani ter razporeditev upravičenosti na drugi strani. Bistvo načela vzajemnosti je povezanost z dokladnim sistemom financiranja pokojninskega zavarovanja, kjer se tekoče vplačani prispevki uporabljajo za financiranje tekočih upravičenosti. Skupaj z načelom medgeneracijske solidarnosti se tako vzpostavi sistem, v katerem vsaka generacija sproti prispeva za že pridobljene pravice prejšnjih generacij. Ob hkratnem načelu obveznosti zavarovanja ter načelu osebne odgovornosti zavarovancev in delodajalcev je v takem sistemu upravičenost trenutnih uživalcev pravic utemeljena na njihovih plačilih za prejšnje generacije, pravice posameznikov, ki prispevajo v sistem za trenutne uživalce, pa bodo odvisne od vplačil prihodnjih zavarovancev.
Pomembno temeljno načelo znotraj sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS pa je načelo redistribucije oziroma porazdelitve. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje namreč ni tipično zavarovanje, po katerem je pravica posameznika odvisna le od višine vplačanih prispevkov. Seveda se z zakonsko določenim načinom odmere pravic zasleduje namen pravice, ki naj bi posamezniku po nastopu zavarovalnega dogodka (starost – izpolnitev upokojitvenih pogojev) zagotavljala kontinuirano prejemanje dohodka, zato je pokojnina v prvi vrsti odvisna od višine dohodka, od katerega so bili plačani prispevki. Ker pa je sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjen zagotavljanju socialne varnosti vsem zavarovancem, so določeni zavarovanci ob uveljavljanju pravic upravičeni do višjih pravic, kot bi bili, če bi bile njihove pravice odmerjene izključno na podlagi vplačanih prispevkov.
Za delovanje sistema, na podlagi katerega bo država tudi v prihodnje lahko izpolnjevala svojo ustavno določeno obveznost, zagotavljanje socialne varnosti, je nujno, da so, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23 – v nadaljevanju: ZPIZ-2), pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca.
Ob tem poudarjamo, da se dedujejo le dajatve oziroma deli dajatev, ki upravičencu pred smrtjo niso bile izplačane. To pomeni, da je oseba že pridobila pravico do pokojnine (ali katero drugo pravico iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja), znesek pa mu ni bil izplačan. Pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja so namreč pravice v nastajanju, kar pomeni, da pravico oseba lahko uveljavi šele po nastopu zavarovalnega dogodka, kateremu je varčevanje namenjeno. Tak dogodek je torej starost, invalidnost ali smrt. Slednja je zavarovalni dogodek, ob uresničitvi katerega partnerju umrlega ali družinskim članom, pod pogoji, ki jih določa zakon, pripada vdovska ali družinska pokojnina.
Podobno, kot ljudje zavarujemo avto, stanovanje ali zdravje, in upamo, da nam zavarovanja ne bo treba nikoli uveljaviti, smo obvezno zavarovani tudi za primer starosti. Verjetnost, da bo nastopil zavarovalni dogodek starosti, je večja in zato je država dolžna zagotoviti ustrezno socialno varnost vsem zavarovancem, kar pa je mogoče le ob zagotavljanju ustrezne finančne vzdržnosti in upoštevanju temeljnih načel obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
K odzivu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko dodamo le, da se v skladu z 2. členom Zakona o dedovanju[1] (ZD) lahko deduje stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Predmet dedovanja ne morejo biti premoženjske pravice, ki so vezane na osebo določenega upravičenca. Pravice iz pokojninskega zavarovanja so osebne pravice in se torej ne dedujejo, lahko pa se, kot je že pojasnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dedujejo zapadle, toda še neizplačane dajatve iz tega zavarovanja.
[1] Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl. US, 82/94 - ZN-B, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ, 73/04 - ZN-C, 31/13 - odl. US, 99/13, 63/16, 102/24.