Vladi predlagam, da glede na to, da imamo v Republiki Sloveniji samo enega geodetskega inšpektorja in da je v obravnavi veliko zadev, da poskrbi, da bo za to področje delalo več inšpektorjev ali pa da ustrezno uredi zakonodajo na področju prestavitve mejnikov in mejnih znamenj.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pristojno za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja geodetske dejavnosti. Inšpekcijsko nadzorstvo s področja geodetske dejavnosti izvajajo geodetski inšpektorji v enoti »Gradbena in geodetska inšpekcija« Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, ki je organ v sestavi Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP). Geodetska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja geodetske dejavnosti, nad izvajanjem geodetskih dejavnosti in geodetskih storitev. Trenutno je zaposlena ena oseba na uradniškem delovnem mestu z nazivom »geodetski inšpektor« in ima pooblastilo za nadzor nad območjem celotne Slovenije. Zaradi izkazane potrebe po dodatni zaposlitvi je MNVP izvedlo javni natečaj za delovno mesto Geodetski inšpektor. Natečajni postopek za zaposlitev dodatnega geodetskega inšpektorja je končan z izbiro kandidata, vendar je postopek zaposlitve še v teku.
Geodetska inšpekcija je v letu 2024 prejela 34 prijav, knjiženih v 49 prijavnih zadevah. Po uradni dolžnosti je bilo leta 2024 uvedenih 69 postopkov, od tega je bilo 14 inšpekcijskih, 54 prekrškovnih postopkov in en splošni postopek, ki se je nanašal na delovanje geodetske inšpekcije. Rešenih je bilo 76 prekrškovnih zadev, pet inšpekcijskih upravnih geodetskih zadev, 31 prijavnih zadev in ena druga splošna zadeva. Geodetska inšpekcija je imela 31. decembra 2024 odprtih 392 zadev, od tega 311 prekrškovnih, dve drugi splošni zadevi in 18 upravnih geodetskih. Na dan 31. decembra 2024 je bilo odprtih 61 prijavnih zadev. Leta 2024 je geodetska inšpektorica v zvezi s postopki poslala 136 dopisov, odgovorov, obvestil in pojasnil strankam, prijaviteljem in drugim. Trenutno se nadzor nad upoštevanjem pogojev za opravljanje geodetskih storitev, kakor tudi nadzor nad izvajanjem določil drugih zakonov in podzakonskih aktov s področja geodetske dejavnosti, izvaja le v nujnem minimalnem obsegu. S 1. 6. 2022 se je začel uporabljati tudi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), ki nalaga geodetski inšpekciji dodatne pristojnosti, katerih do sedaj ni imela, zaradi česar se je kadrovska podhranjenost geodetske inšpekcije le še povečala. Zaradi naraščajočega števila zadev in za uvedbo toliko prekrškov kot jih predlaga Geodetska uprava RS (GURS) ter za nadzor vseh določil v predpisih, ki jih mora nadzirati, ne zadostuje en geodetski inšpektor. Zato se zaposluje dodatnega geodetskega inšpektorja.
Velik del dela geodetske inšpekcije predstavlja odgovarjanje na pobude, ki so vezane na področje izvajanja nadzora v povezavi z nepravilnostmi opravljanja geodetskih storitev na terenu (vprašanje nestrinjanja z vzpostavitvijo katastrske meje v naravi se rešuje v sodnem postopku, strokovni nadzor nad pooblaščenimi inženirji pa izvaja Inženirska zbornica Slovenije). Drugi del prijav pa se nanaša na postavitev, prestavitev, odstranitev, zasutje ali kakršno koli poškodovanje mejnikov, kakor tudi na odstranitev tablic s hišno številko in imenom ulice/naselja. Z vzpostavitvijo GURS-ovih evidenc se s strani GURS povečuje število predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov, ki jih zaradi neevidentiranja nepremičnin v katastru nepremičnin naslovijo na geodetsko inšpekcijo. Ker delo geodetske inšpekcije opravlja le en inšpektor, je to za učinkovit nadzor vseh predpisov ter na novo dodeljenih nalog iz pristojnosti geodetske inšpekcije občutno premalo.
Glede predloga »ali da ustrezno uredi zakonodajo na področju prestavitve mejnikov in mejnih znamenj« MNVP, GURS, ki izvaja predpise s področja evidentiranja nepremičnin in podatkov o njih, meni, da je veljavna zakonodaja glede postavitve, prestavitve in odstranitve mejnikov primerna, ustrezna in zadostna. Ureditev je določena v 66. členu Zakona o katastru nepremičnin – ZKN (Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24) in se še nadgrajuje v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), EPA 2167-IX (v obravnavi v Državnemu zboru RS). Mejo parcele se v naravi označi tako, da se lego zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo parcele, označi z mejniki. Postavitev mejnikov oziroma mejnih znamenj (naravni kamen, betonski mejnik, kovinski čep, klin, ….) omogoča, da je meja, ki jo določajo mejniki, v naravi vidna in prepoznavna. Mejo parcele se označi, kadar se izvede postopek ureditve meje parcele po ZKN, če lastnik meni, da obstoječi mejniki v naravi niso postavljeni v skladu s podatki iz katastra nepremičnin ali če lastnik ne ve, kje se v naravi nahajajo mejniki, pa tudi, če so bili mejniki odstranjeni ali uničeni in jih v naravi ni več. Mejnik sme postaviti, prestaviti ali odstraniti samo geodetsko podjetje (gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost), sodni izvedenec geodetske stroke v sodnem postopku, v katerem je imenovan, ali GURS.
Pravna oseba ali posameznik, ki postavi, odstrani ali prestavi mejnike v nasprotju s 66. členom ZKN, stori prekršek iz 132. člena ZKN, o prekrških za (katerekoli) kršitve ZKN in o kaznovanju z globo pa odloča geodetski inšpektor. Vodenje prekrškovnega postopka je del rednega dela geodetskega inšpektorja – njegova uvedba je odvisna od njegovih ugotovljenih oziroma zaznanih kršitev v okviru inšpekcijskega postopka ali glede na prejete predloge predlagateljev za uvedbo prekrškovnega postopka. Teh postopkov niti po vsebini niti po količini ni mogoče načrtovati.