11. 8. 2011
Odziv Ministrstva za javno upravo
Stanovanja v upravljanju stanovanjske komisije Vlade RS, za katero izvaja administrativno tehnična dela Ministrstvo za javno upravo, so namenjena podpori pri izvajanju kadrovske politike državnih upravnih organov. Trenutno ima Stanovanjska komisija v upravljanju 501 stanovanje na celotnem področju Slovenije. Stanovanjski fond je glede na nastanek zelo različen. Delno gre za stanovanja nekdanje Agencije za plačilni promet, za stanovanja Carinske uprave RS in bivše JNA, za stanovanja, ki so bila predmet dednih postopkov brez dedičev, in ne nazadnje gre za manjše število stanovanj, ki so bila na novo kupljena. Stanovanjski fond je tako zelo raznolik, in razpršen po celi državi. Stanovanja se dodeljujejo upravičencem v skladu s Stanovanjskim pravilnikom, ki določa krog upravičencev za najem službenih stanovanj, načine dodeljevanja stanovanj in ostala pravila uresničevanja najemnih razmerij.
Stanovanjska komisija je v letu 2008 sprejela načrt upravljanja s stanovanji v obdobju do leta 2012. V tem načrtu je med prioritetne naloge uvrščena skrb za popolno zasedenost stanovanj, ki so v upravljanju stanovanjske komisije. Tako se je v zadnjih nekaj letih število nezasedenih stanovanj pomembno zmanjšalo, tako da že od let 2009 praktično ne moremo več govoriti o nezasedenih stanovanjih, oziroma o stanovanjih za katere upravljavec nima predvidenih aktivnosti s katerimi bi bilo posamezno stanovanje v funkciji.
Lokacijsko gledano so službena stanovanja v Ljubljani, ki v skupnem številu stanovanj predstavljajo dobro polovico stanovanj, polno zasedena. Tudi interesentov za najem stanovanja, ki se javljajo na razpise za dodelitev stanovanj je nekajkrat več, kot razpoložljivih stanovanj.
Nekoliko drugačna situacija je pri oddajanju stanovanj izven Ljubljane. Gre za lokacije stanovanj na obmejnih območjih, kjer po vstopu v Schengensko območje ni več mejne kontrole in nadzora, zaradi česar so se potrebe po službenih stanovanjih zmanjšale. Stanovanjska komisija je zaradi tega na teh območji pristopila k prodaji večjega števila stanovanj. Vendar pa se je zanimanje za nakup stanovanj v zadnjih dveh letih zelo zmanjšalo. Zato je za doseganje čim boljše zasedenosti stanovanj na obmejnih območjih Stanovanjska komisija pričela objavljati na spletni strani Ministrstva za javno upravo spisek stanovanj, ki so na voljo za najem vsem zainteresiranim. Tako je v zadnjih letih delež tako oddanih stanovanj narasel na približno 10 odstotkov. Najemniki teh stanovanj so zelo različne kategorije prebivalstva, med drugim tudi mlade družine.
V zvezi s predlogom Vladi pa je poleg navedenega potrebno ugotoviti še naslednje. Stanovanja predstavljajo del stvarnega premoženja države. Za ravnanje s stvarnim premoženjem veljajo posebni predpisi, ki relativno striktno določajo možne načine razpolaganja s stvarnim premoženjem in natančno predpisujejo vse postopke in aktivosti, ki so vezane na odprodajo ali drugo obliko odtujitve nepremičnega premoženja države.
Učinkovitost, ekonomičnost in racionalnost ravnanja s stvarnim premoženjem preverja računsko sodišče RS. Le to je v letu 2008 opravilo revizijo smotrnosti upravljanja s stanovanji treh največjih upravljavcev stanovanj. Ugotovitve izvedene revizije so le ti upoštevali pri operativnem izvajanju svojih programov upravljanja s stanovanji, Vlada RS pa je v programu varčevalnih ukrepov sprejetih februarja 2009 naložila trem največjim upravljavcem stanovanj izvedbo vseh aktivnosti za zmanjšanje stroškov upravljanja s stanovanji, povečanju učinkovitosti uporabe stanovanjskega fonda in pripravo vseh potrebnih aktivnosti, ki bi pripeljale do združitve stanovanj pri enem upravljavcu.
Združitev stanovanjskih fondov bo realizirana ob ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada Republike Slovenije, ki bo pričel z delovanjem 1.1.2012.
Stanovanjska komisija Vlade RS, kot upravljavec stanovanj že več let nima večjega števila nezasedenih stanovanj, čemur je v največji meri pripomoglo dejstvo, da je nezasedena stanovanja, po katerih ni bilo povpraševanje s strani javnih uslužbencev, ponujala in oddajala v najem tudi drugim zainteresiranim najemnikom.
V smislu reševanja problematike zagotavljanja stanovanj za mlade družine predlagamo, da se mlade družine seznani z možnostjo najema nezasedenih stanovanj, ki jih Stanovanjska komisija redno objavlja na spletni strani Ministrstva za javno upravo, po 1.1.2012 pa na spletni strani javnega nepremičninskega sklada RS.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve je, za namen reševanja stanovanjske problematike, Stanovanjskemu skladu RS v letu 2009 v brezplačno uporabo za obdobje petih let preneslo 94 stanovanj, ki jih ni uporabljalo za službene potrebe.
Večina stanovanj, s katerimi še upravlja Ministrstvo za notranje zadeve, je zasedenih. Zgolj manjši del stanovanj je trenutno nezasedenih, vendar pa so vključeni v interni razpis za dodelitev službenih stanovanj, ki je trenutno v teku in pričakujemo, da jih bomo oddali policistom. Po zaključenem postopku dodeljevanja stanovanj delavcem Policije, bomo morebitna prazna stanovanja ponudili še drugim javnim uslužbencem. Razpis bo objavljen predvidoma v mesecu decembru. Za najem službenega stanovanja v tem krogu lahko kandidirajo tudi samoupravne lokalne skupnosti, če ga te namenijo za reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.
Z ustanovitvijo Javnega nepremičninskega sklada Republike Slovenije, ki je predvidena za oktober 2011, bo lastništvo na stanovanjih Ministrstva za notranje zadeve prevzel Javni nepremičninski sklad, ki bo upravljal in gospodaril z njimi, v skladu s svojo poslovno politiko.
Odziv Ministrstva za obrambo
Predlog predstavlja legitimno pravico predlagatelja, pri čemer pa le-ta ne upošteva obstoječe pravne ureditve stanovanjskega področja, še posebej v zvezi z vojaškimi stanovanji. Dejstvo je, da Ministrstvo za obrambo upravlja sklad vojaških stanovanj, ki jih je Republika Slovenija prevzela ob osamosvojitvi od Jugoslovanske ljudske armade. Stanovanja so bila prevzeta v last države in v upravljanje Ministrstva za obrambo, na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, njihovo upravljanje pa urejata tudi Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter Uredba o upravljanju z vojaškimi nepremičninami (Uradni list RS, št. 70/95, 92/99 in 11/10). Na podlagi uredbe je bil sprejet Pravilnik o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo, na podlagi katerega se stanovanja iz tega sklada kot službena stanovanja dodeljujejo pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in izjemoma javnim uslužbencem Ministrstva za obrambo. Za načrtno upravljanje z vojaškim stanovanjskim skladom, je minister za obrambo sprejel tudi Strategijo stanovanjskega sklada Ministrstva za obrambo - št. 007-147/2008-1, z dne 15.5.2008, iz katere med drugim izhaja, da so stanovanja v Ljubljani, s katerimi upravlja Ministrstvo za obrambo, perspektivna za Slovensko vojsko ter da v Ljubljani primanjkuje manjših stanovanj (eno in enoinpolsobna stanovanja). V primeru starejših stanovanj in stanovanj, ki so potrebna večjih obnovitvenih posegov, je predvidena prodaja in za prejeto kupnino nakup novih stanovanj, ki bodo zagotavljala ustrezno strukturo stanovanj za Slovensko vojsko. Podobne usmeritve so bile določene tudi za druga območja, kjer so večje vojaške enote in s tem tudi potrebe po vojaških službenih stanovanjih.
S spremembo zgoraj navedene uredbe v letu 2010 ter s spremembo Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo, je mogoče službena vojaška stanovanja v primerih, ko stanovanje ni oddano upravičencem (pripadniki Slovenske vojske, javni uslužbenci Ministrstva za obrambo, javni uslužbenci, ki so upravičeni do stanovanj Stanovanjske komisije Vlade RS in Ministrstva za notranje zadeve ter Policije), oddati tudi v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države. Z navedenimi predpisi je torej zagotovljeno, da se lahko nezasedena vojaška stanovanja oddajo za določen čas tudi fizičnim in pravnim osebam.
Z uveljavitvijo Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 86/11), so določene nepremičnine Ministrstva za obrambo, med njimi tudi vojaška stanovanja, prešla v upravljanje Javnega nepremičninskega sklada, ki je v ustanavljanju. Ministrstvu za obrambo bo tako v prihodnje ostala le pristojnost dodeljevanja stanovanj upravičencem v skladu s Pravilnikom o službenih stanovanjih.
Oddaja vojaških stanovanj, ki so bila v upravljanju Ministrstva za obrambo, po novi ureditvi pa so v upravljanju Javnega nepremičninskega sklada, je torej natančno predpisana. Natančno so določeni tudi upravičenci ter pogoji pod katerimi se lahko stanovanja oddajo. Prednostno se oddajajo ta stanovanja pripadnikom Slovenske vojske, med katerimi so seveda tudi mlade družine glede na strukturo stalne sestave vojske.
V kolikor je vojaško stanovanje trajno nezasedeno in ni perspektivno za Slovensko vojsko, je zaradi gospodarnosti upravljanja s stanovanji že mogoč najem vojaškega stanovanja v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države, vendar le za določen čas in za profitno najemnino. Oddaja je možna pod enakimi pogoji vsem in kategorija mladih družin nima prednosti pri najemu. Predloga, da bi nezasedena vojaška stanovanja oddali v najem mladim družinam za nedoločen čas in za neprofitno najemnino, glede na predpisano ureditev ni mogoče uresničiti. Obstoječe ureditve pa ni smotrno spreminjati:
- ker je namen vojaških stanovanj zagotavljati stanovanja prioritetno za pripadnike Slovenske vojske zaradi narave dela (pogosta prerazporejanja v drug kraj),
- ker dejavnost oddaje stanovanj ne sodi med obrambne naloge,
- ker je število nezasedenih stanovanj omejeno in bi predstavljala oddaja mladim družinam le enkratno dejanje,
- ker so vojaška stanovanja na podlagi zakona o javnem nepremičninskem skladu prenesena na navedeni sklad, katerega namen je gospodarno ravnanje z nepremičnim premoženjem.
Treba je upoštevati dejstvo, da je država za uveljavljanje dolgoročne politike reševanja stanovanjskega vprašanja, ustanovila Stanovanjski sklad RS, kot institucijo, ki v interesu države izvaja nacionalni stanovanjski program za vse državljane in lahko v okviru pogojev tudi prednostno nameni bodisi sredstva bodisi stanovanja, različnim socialnim kategorijam in tudi mladim družinam.
V zvezi z obljubo ministrice za obrambo o oddaji stanovanj mladim družinam, je v letu 2009 Ministrstvo za obrambo na podlagi sklepa vlade z dne 7.5.2009, preneslo Stanovanjskemu skladu RS, javnemu skladu 297 stanovanj, od tega 75 nezasedenih. Nezasedena stanovanja, ki so se prenesla v uporabo Stanovanjskemu skladu RS, so predstavljala trajno neperspektivna stanovanja za Slovensko vojsko. Pretežno so ta stanovanja izven Ljubljanskega območja. Nezasedena stanovanja lahko Stanovanjski sklad RS odda v skladu s predpisanim postopkom oddaje za neprofitno najemnino. Pogoje za oddajo in prednostne kategorije, določi Stanovanjski sklad RS.
Zagotavljanje posebnih proračunskih sredstev za vzdrževanje stanovanj vsaj v okviru Ministrstva za obrambo ni možno, niti realno, tudi zaradi proračunskih omejitev na obrambnem področju. To bi bilo v nasprotju tudi z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS,št. 131/03), ki določa kot element obračuna najemnine tudi stroške vzdrževanja stanovanja in skupnih delov, iz česar izhaja, da se najemodajalcu iz pobrane najemnine povrnejo navedeni stroški.
V zvezi s predlogom, da se nevzdrževana vojaška stanovanja prodajo mladim družinam po nižji ceni, ugotavljamo, da Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10) in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11), določata način prodaje nepremičnega premoženja v lasti države. Prodaja nepremičnine v lasti države je možna po določitvi vrednosti nepremičnine na podlagi cenitve nepremičnine. Pri cenitvi se upoštevajo standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Svet za Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Zatorej ni osnov za določitev nižje cene na podlagi socialne kategorizacije. Nižja cena zaradi socialnega statusa kupca, v predpisih o stvarnem premoženju države, ni predvidena.