Cene hrane lahko znižamo-omejimo njihovo rast
Cene hrane rastejo. Plače pa ne sledijo. Mnogi se odpovedujejo mesu, sadju, celo mleku. Je to res sprejemljivo v sodobni evropski državi? Ne. Država ima možnosti – in nekateri so jih že uporabili. Poglejmo, kako so druge demokracije Zahoda omejile oderuške cene. In zakaj bi to morala storiti tudi Slovenija.
________________________________________
Predlog za vlado Republike Slovenije
Predlagam, da Slovenija regulira marže za 100 osnovnih živil in življenjskih potrebščin. Ne s tem, da bi določila cene – ampak s tem, da omeji največji dovoljeni zaslužek trgovcev.
________________________________________
Zakaj je ta predlog dober?
✅ Poštenost za potrošnika:
Trgovci imajo danes pogosto zelo visoke marže, medtem ko ljudje varčujejo pri vsakem evru. Z regulacijo marž zagotovimo, da osnovne življenjske potrebščine ostanejo cenovno dostopne vsem – tudi najranljivejšim.
✅ Uravnotežen ukrep – ne cenovni strop, temveč maržni plafon:
Ne predlagamo vmešavanja v celotne tržne cene, temveč le omejitev dobičkovne marže, kot to že počnejo nekatere druge države (npr. Madžarska, Mehika). Tako ohranimo konkurenčnost in zdravo podjetniško okolje.
✅ Učinkovit ukrep v kriznih časih:
Ko inflacija preseže razumno mejo in cene hrane naraščajo hitreje kot prihodki, je dolžnost države, da zaščiti svoje državljane. Takšne rešitve so v skladu z demokratičnimi vrednotami socialne pravičnosti.
✅ Dobre prakse že obstajajo:
Države kot so Madžarska, Mehika, Francija in celo Avstralija že uvajajo omejitve na marže ali cene osnovnih dobrin – s tem dokazujejo, da so takšni ukrepi v kriznih časih legitimni in izvedljivi tudi v demokraciji.
___________________________________________________________________________
Primeri držav, ki že izvajajo podobne ukrepe:
1. Madžarska – omejitev marž za 30 osnovnih živil; vlada je določila največji dovoljeni dobiček v verigi.
2. Francija – zakonsko omejene marže pri zdravilih in določenih osnovnih dobrinah.
3. Italija – dogovor med vlado in trgovci o začasnih »anti-inflacijskih košaricah« z omejenimi cenami.
4. Španija – znižanje davka na osnovna živila ter prostovoljni dogovori o znižanju marž.
5. Avstralija – predlog zakonodaje za prepoved oderuških cen v supermarketih; javni nadzor nad cenami.
6. Kanada – regulacija cen zdravil in energentov; dodatno pozivanje trgovcev k omejitvi rasti cen živil.
7. Mehika 🇲🇽 – sporazumi z velikimi trgovci za ohranitev cen živil nespremenjenih; s tem preprečujejo inflacijsko spiralo.
________________________________________
Kaj predlagam za Slovenijo?
1. Reguliran seznam 100 izdelkov, ki jih kupujemo vsi (mleko, kruh, olje, jajca, WC papir, plenice…).
2. Omejitev trgovskih marž na največ 10–15 % za te izdelke.
3. Transparentnost cen – javno objavljene primerjave maloprodajnih in nabavnih cen.
4. Nadzor in kazni – okrepitev pristojnosti tržnega inšpektorata ter Agencije za varstvo konkurence.
5. Spodbujanje prostovoljnega sodelovanja trgovcev s spodbudami (npr. promocija, znižanje DDV-ja za sodelujoče).
________________________________________
Zakaj to ni "socializem"?
To ni poseg v prosti trg. To je zaščita pred njegovimi zlorabami. V kriznih razmerah tudi najbolj liberalne države posežejo po omejitvah, da zaščitijo svoje ljudi. Tako so delovali v času pandemije, vojn – in danes, v boju proti inflaciji.
________________________________________
Sklep:
Ljudje potrebujejo jasna dejanja. Če teh 7 primerov demokratičnih držav že omejuje oderuške marže, zakaj jih Slovenija še vedno dopušča?
Država, ki ne ščiti šibkih, izgublja svoj temelj – pravičnost.