Komunalni odpadki
Vsi s(m)o se zgražali nad cenami elektrike, ljudje pa s(m)o tiho, ko gre za višino zneska komunalnega računa. Več kot polovica zneska računa je za odvoz komunalnih odpadkov.
Za vlado bi izpostavil naslednja vprašanja, ki so hkrati že predlogi za vlado:
1) Zakaj komunalno gospodarstvo nasprotuje kavcijskem sistemu za embalažo pijač? Vzpostavitev in delovanje ne zahteva javnih sredstev ali dviga cen odvoza komunalnih odpadkov. Vzpostavljen je lahko v 2 letih, če se vlada podviza in sprejme predpis v pol leta.
2) Zakaj nimamo zakonodaje, ki bi zahtevala obvezne deleže embalaže za ponovno uporabo?
3) Zakaj komunalno gospodarstvo in embalažne družbe še vedno preprečujejo uveljavitev zakonodaje, po kateri bi vse stroške ravnanja s komunalno odpadno embalažo plačal tisti, ki izdelke v embalaži daje na trg?
4) Kako se komunalno gospodarstvo, proizvajalci in trgovci pripravljajo na to, da bo leta 2030 na trgu EU lahko samo embalaža, ki jo je možno reciklirati?
5) Zakaj v Sloveniji zakonodaja ne predpisuje konkretnih ciljev, ukrepov in ekonomskih instrumentov za manj komunalnih odpadkov, oziroma izvajanja ne nadzoruje, (ne) izvajanja pa ne kaznuje?
6) Zakaj komunalno gospodarstvo meni, da bo sežig doma cenejši od izvoza? Najdražji del sežigalnic odpadkov so naprave za preprečevanje emisij nevarnih snovi.
To sicer ne bi rešilo vseh komunalnih odpadkov, bi pa količine lahko postopno med čakanjem na sežigalnice zmanjšali ceneje in hitreje.