22. 9. 2022
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Za spodbujanje uvajanja recikliranih materialov na trgih, z namenom zagotovitve njihove krožne uporabe, je osnovni pogoj kvalitetno in kvantitetno ločeno zbiranje posameznih odpadnih proizvodov. V sedanjem veljavnem sistemu se odpadna embalaža pijač iz plastike, kovin in kompozitnega materiala ločeno zbira v zabojniku za mešano komunalno odpadno embalažo, kar v sistemu zbiranja tovrstnih odpadkov velja za ločeno zbiranje odpadkov. Odvržena odpadna embalaža, ki se zbira v drugih zabojnikih (med mešanimi komunalnimi odpadki, biološko razgradljivimi odpadki, koših za smeti, ki so postavljeni na javnih površinah, itd.. ..), pa se ne šteje za ločeno zbrane odpadke.
Direktiva (EU) 2019/904 za zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje določa visoke cilje ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač - do leta 2025 77 masnih % in do leta 2029 90 masnih % zbranih odpadnih plastenk pijač, glede na dane plastenke pijač na trg v RS.
V lanskem letu je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter Službo varstva okolja skupaj z Združenjem industrije pijač pripravila Analizo ravnanja z odpadno plastično embalažo-plastenke pijač. Gre za preliminarno raziskavo in oceno, koliko odpadnih plastenk dejansko ločeno zberemo. V analizo sta bili zajeti leti 2019 in 2020. Iz analize izhaja ocena, da je bilo leta 2019 zbranih 74 % odpadnih plastenk pijač in leta 2020 63 %. Zato ocenjujemo, da z drugimi ukrepi ciljev ločenega zbiranja odpadnih plastenk brez uvedbe kavcijskega sistema, ki omogoča visokokakovostno ločeno zbiranje odpadkov, ne bo mogoče doseči. K temu pritrjujejo tudi dobri rezultati držav, ki so kavcijski sistem uvedle. GZS sicer nadaljuje s proaktivnostmi za preučitev najustreznejšega poslovnega modela kavcijskega sistema za ločeno zbiranje embalaže pijač v Sloveniji.
Prav tako ločeno zbiranje samo odpadnih plastenk pijač vpliva na dosego več okoljskih ciljev, ki jih bo potrebno v prihodnjih letih doseči v Sloveniji. Eden takšnih okoljskih ciljev je vsebnost reciklata v plastenkah pijač. Od leta 2025 dalje morajo plastenke pijač iz polietilen tereftalata (PET) vsebovati 25 % PET reciklata in do leta 2030 pa najmanj 30 % reciklirane plastike.
V skladu z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži je najpozneje do 31. decembra 2030 potrebno doseči cilje recikliranja 55 % za plastiko v odpadni embalaži, 60 % za aluminij ter 85 % za papir in karton. Najpozneje do 31. decembra 2025 pa cilj recikliranja 50 % za plastiko v odpadni embalaži (sedaj 22,5 %), 50 % za aluminij (sedaj 50 % vseh kovin v odpadni embalaži) ter 75 % za papir in karton (sedaj 60 %).
V desetih evropskih državah že imajo vzpostavljen kavcijski sistem za zbiranje embalaž za pijače, še večje število držav pa ta sistem namerava uvesti. Gre za uspešen sistem, ki ima več pozitivnih učinkov hkrati, zbere se namreč več materiala, ki je ustrezno čist in uporabljiv za recikliranje, posledično pa se uporabi več reciklatov za nove izdelke. Okoljski cilji bodo ustrezno doseženi tako preko ločenega zbiranja odpadkov kot tudi stopenj recikliranja odpadkov. Prednost sistema pa je tudi preprečevanje smetenja, saj embalaža za pijače sodi med 10 najpogosteje najdenih smeti v naravi.