Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Varovalke in omejitve pri kandidiranju na ključna mesta v državi

5054 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

V ZDA obstaja pogoj, da predsednik države ne more postati katerikoli državljan, ampak samo v ZDA rojen (t.j. ne "samo" naturaliziran) Američan.

Po meni dostopnih informacijah takih varovalk v naši zakonodaji še ni (kar je rahlo nenavadno, če ima tako varovalko celo ZDA, ki so po definiciji imigrantska država).

Predlagam, da se tovrstno varovalko uvede in sicer, da na nekatera ključna visoka mesta v državi (kamor spadajo predsednik republike, predsednik vlade, predsednik parlamenta, določene pozicije v (proti)obveščevalni in varnostni sferi, in mogoče še katero) ne more in ne sme kandidirati naturalizirani državljan, ampak le:

-v Sloveniji rojen državljan, ki izpoljnjuje vse pogoje, ali

-pripadnik slovenskega naroda, ki je bil izseljen ali so bili izseljeni njegovi predniki, pa ima slovensko državljanstvo in izpolnjuje vse pogoje.

9 glasov
5 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR I Izbrisan Uporabnik 09 9 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


02.08.2011

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ustava Republike Slovenije, ki v poglavju »IV. DRŽAVNA UREDITEV« opredeljuje tudi funkcije predsednika državnega zbora, predsednika republike in predsednika vlade, ne daje pravne podlage za to, da bi od posameznikov, ki kandidirajo na katero od naštetih funkcij, zahtevali, da so rojeni v Republiki Sloveniji. Ker za to ni ustavnopravne podlage, takega pogoja ne določa niti nobeden od veljavnih zakonov, ki sicer urejajo izpolnjevanje pogojev posameznikov za kandidiranje na posamezno funkcijo, na primer Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 14/96, 67/97, 70/00, 73/03, 78/06 in 54/07) in Zakon o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03).

Omenjeni funkcionarji morajo v skladu z veljavno zakonodajo imeti državljanstvo Republike Slovenije, kar izkazuje poseben vzajemni odnos med njimi in državo. Za predsednika republike je tako v skladu s 103. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04 in 68/06) lahko izvoljen le državljan Slovenije, pravica voliti in biti voljen za predsednika republike pa je opredeljena tudi v 2. členu Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03) in sicer ima to pravico državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Tudi funkcija predsednika parlamenta je opredeljena že v ustavi in sicer je v 84. členu določeno, da ima Državni zbor predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev. Ustava izrecno ne določa, da mora biti predsednik državnega zbora slovenski državljan, ker pa se izvoli izmed poslancev, ta pogoj izhaja iz določbe 43. člena ustave, v skladu s katero ima pravico voliti in biti voljen vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. Tudi za predsednika vlade Republike Slovenije pogoj državljanstva ni izrecno določen, temveč to izhaja iz določbe 44. člena ustave, ki ureja sodelovanje pri upravljanju javnih zadev. V skladu s 44. členom ustave ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Bistvena značilnost pravice iz 44. člena je torej, da možnost sodelovanja pri uprav¬ljanju javnih zadev v skladu z zakonom jamči vsem državljanom, ne pa samo tistim, ki so bili v Republiki Sloveniji tudi rojeni.

Da bi od posameznikov, ki kandidirajo na katero od zgoraj omenjenih funkcij, lahko zahtevali, da so rojeni v Republiki Sloveniji, bi bilo treba spremeniti določbe Ustave Republike Slovenije, pred vsak spremembo ustave pa je nujno potrebna širša javna razprava, predvsem pa posvetovanje z ustavnopravno in drugo stroko, za sprejem akta o spremembi ustave pa ustava sama določa dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Glede na navedeno, ne moremo napovedati nobenih nadaljnjih postopkov, saj morebitna realizacija predloga ne more biti predmet spremembe zakona ali drugega predpisa.

Priloge:

Komentarji