15. 4. 2025
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V vseh do zdaj veljavnih ureditvah namen pravice do letnega dodatka ni bil nikoli izrecno določen, posredno ga je opredeljevalo le poimenovanje. Sprva je bil dodatek namenjen predvsem spodbujanju rekreacije upokojencev in uživalcev določenih pravic iz invalidskega zavarovanja, njegova višina pa je bila enotna za vse upravičence. Pozneje je ta namen popolnoma izzvenel, saj ga je nadomestil socialnovarstveni namen.
Letni dodatek se v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23 – v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) določi v dveh višinah, in sicer tako, da prejmejo:
- višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove;
- nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in uživalci sorazmernih delov pokojnin, ki ponovno vstopijo v zavarovanje.
Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 – v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), uživalci delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po ZPIZ-2 ter uživalci delnega nadomestila po ZPIZ-2, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja. Zakon določa, da se zneski višin letnih dodatkov določajo v zakonu, ki ureja izvrševanje proračunov. Ne glede na določbe sistemskega ZPIZ-2 je tako izplačevanje letnega dodatka urejeno v vsakokratnem predpisu, ki ureja izvrševanje proračuna (t. i. ZIPRS).
V zadnjih letih se je letni dodatek, ne glede na veljavni sistemski predpis, ki izplačilo letnega dodatka določa v dveh višinah, ki sta odvisni od predpisanega odstotnega razmerja do najnižje pokojninske osnove, izplačeval v petih razredih za uživalce pokojnin oziroma treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, in sicer na način, da so višje zneske letnega dodatka prejeli uživalci nižjih pokojnin oziroma nadomestil, in obratno, s čimer se je zagotavljal boljši materialni položaj prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil ter s tem njihova večja socialna varnost.
S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je trenutno v javni razpravi in bo še vse do 22. 4. 2025, se po vzoru ureditve in izplačil letnega dodatka v zadnjih letih, ureditev letnega dodatka v petih razredih za uživalce pokojnin in v treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, v tem obsegu vnaša v sistemski zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru določitve izplačila dodatka v petih razredih je bolj upoštevan socialni položaj upokojencev, vendar pa tako prihaja do manjših razlik v višini letnega dodatka med razredi kot bi bilo to v primeru dveh razredov. Menimo, da je torej ureditev, ki predpisuje način izplačila letnega dodatka v petih razredih pravičnejša in ustreznejša, saj se z razdelitvijo v več razredov v večji meri lahko upošteva socialni položaj zavarovancev. Razlike med razredi so zato lahko nižje, poleg tega pa so manjši tudi preskoki v primerih posameznikov, ki imajo nizke razlike v višini pokojnine, pa kljub temu padejo v različne razrede.