15. 4. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance
Ukrep: Omejitev plač vodilnih javnih uslužbencev. Plače naj bodo omejene na največ 2,5-kratnik povprečne plače delavca v proizvodnji, ki se sooča z realnimi težavami, kot so najemnine, transport in drugi vsakdanji stroški. To bi pomenilo, da naj se plače vodilnih delavcev in menedžerjev v javnem sektorju ne smejo dvigniti nad to mejo, čeprav so na položajih, kjer so odgovorni za pomembne odločitve.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju[1], določa skupne temelje sistema plač funkcionark in funkcionarjev (v nadaljnjem besedilu: funkcionar) ter javnih uslužbenk in javnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) v javnem sektorju, posebnosti pri določanju plač funkcionarjem in javnim uslužbencem znotraj posameznega plačnega stebra ter sklepanje kolektivnih pogodb, s katerimi se urejajo plače v javnem sektorju.
Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, ki ga sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi, druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po Zakonu o javnih uslužbencih[2].
Funkcionar je oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru ali Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih v skladu z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti oziroma drug pristojni organ ali oseba.[3]
Predlog se nanaša na omejitev plač vodilnih javnih uslužbencev, zato se odgovor v nadaljevanju osredotoča predvsem na plače tistih javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge na vodstvenih delovnih mestih. Vodstvena delovna mesta so tista delovna mesta, na katerih se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem dela in je vrednotenje teh nalog vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva, ki poleg dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in drugega plačila, če je tako določeno s tem zakonom sestavlja plačo. Delovno mesto z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi je položaj[4] .
Delovna mesta ravnateljev, direktorjev, tajnikov in drugih javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge poslovodenja ZSTSPJS uvršča v plačno skupino B - Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna in plačno podskupino B1. V plačno skupino B sodijo tudi predstojniki, ki vodijo delo državnega organa oziroma uprave lokalne skupnosti, v kolikor to niso funkcionarji, ki so v plačni skupini A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih.
Javni uslužbenci plačne skupine B so v drugem, tretjem, četrtem in petem plačnem stebru. Vanjo sodijo direktorji, predsedniki in člani uprav, rektorji, dekani, glavni tajniki univerz, ravnatelji, strokovni direktorji in strokovni vodje, predsedniki, ki niso funkcionarji, direktorji vladnih služb, generalni direktorji in direktorji organov v sestavi, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalni direktorji direktoratov, glavni inšpektorji, generalni sekretarji oziroma sekretarji državnih organov, ki niso funkcionarji, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav, vršilci dolžnosti direktorjev, namestniki in pomočniki direktorjev.
Osnovne plače javnim uslužbencem plačne skupine B se določijo z uvrstitvijo v plačni razred, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen uporabnika proračuna, ki ga vodijo. Uvrstitev v plačne razrede javnih uslužbencev plačne skupine B določi vlada z uredbo. Za posamezne vrste delovnih mest se lahko uvrstitev določi v razponu plačnih razredov, pri čemer morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda. Plačni razred za določitev osnovne plače javnim uslužbencem plačne skupine B pri uporabnikih proračuna določi predstojnik oziroma organ pristojen za njegovo imenovanje ob upoštevanju razponov plačnih razredov, kriterijev in metodologije za uvrstitev delovnih mest, ki jih določi vlada.
Javni uslužbenci plačne skupine B ne napredujejo v višji plačni razred, se jim pa ob prenehanju mandata pri določitvi plače na novem delovnem mestu upoštevajo plačni razredi, ki bi jih dosegli, če bi v času trajanja mandata napredovali v časovnih obdobjih za napredovanje iz tega zakona.
Javnim uslužbencem plačne skupine B pripadajo dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost in dodatki za nevarnost in posebne obremenitve.
Javni uslužbenci plačne skupine B, ki dosežejo nadpovprečne rezultate pri opravljanju delovnih nalog, so upravičeni do dela plače za delovno uspešnost in se lahko izplača letno največ v višini ene osnovne plače javnega uslužbenca plačne skupine B v mesecu pred izplačilom dela plače za delovno uspešnost. Javni uslužbenci plačne skupine B so upravičeni tudi do dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in iz sredstev projekta, pod enakimi pogoji, kot veljajo za javne uslužbence.
Javnemu uslužbenu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske ali druge enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva pripada položajni dodatek, če enota, ki jo vodi, dosega velikost, določeno s predpisom vlade. Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5 odstotkov in največ 12 odstotkov osnovne plače.
Pripravljalci ZSTSPJS, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2025, so upoštevali ugotovitve študij in analiz plačnega sistema v javnem sektorju, ki je bil v celoti implementiran leta 2008. Med številnimi rešitvami prenovljenega plačnega sistema izpostavljamo, da nihče v javnem sektorju ne more imeti plače, ki bi bila nižja od vsakokratne višine minimalne plače in da ZSTSPJS določa plačno lestvico s 67 plačnimi razredi, pri čemer najvišji plačni razred pomeni približno 7-kratnik vrednosti prvega plačnega razreda, ki je določen v višini minimalne plače za leto 2025 (1.277,72 evrov) - (najvišja osnovna plača znaša 8.821 evrov bruto); razlika v vrednostih posameznih plačnih razredov plačne lestvice znaša 3 odstotkov (v prejšnjem sistemu je ta razlika znašala 4 odstotkov).
Predlaganega ukrepa ni potrebno nadalje obravnavati.
Ukrep: Spodbujanje vključenosti v proizvodne procese na način, da se vsem vodilnim uslužbencem, katerih plače presegajo to omejitev, lahko predlaga, da preživijo določeno obdobje v proizvodnji, da bi razumeli, kakšno breme nosijo običajni delavci. Takšna izkušnja bi pripomogla k večjemu občutku odgovornosti za javna sredstva in zmanjšanju nepotrebnih izdatkov.
ZJU med skupna načela sistema javnih uslužbencev uvršča načelo enakopravne dostopnosti (Zaposlovanje javnih uslužbencev se izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.), načelo zakonitosti (Javni uslužbenec izvršuje javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov.), načelo strokovnosti (Javni uslužbenec izvršuje javne naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu ravna po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposablja in izpopolnjuje, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec.), načelo častnega ravnanja (Javni uslužbenec ravna pri izvrševanju javnih nalog častno v skladu s pravili poklicne etike.), načelo zaupnosti (Javni uslužbenec mora varovati tajne podatke, ne glede na to, kako jih je izvedel. Dolžnost varovanja velja tudi po prenehanju delovnega razmerja. Dolžnost varovanja tajnih podatkov velja, dokler delodajalec javnega uslužbenca te dolžnosti ne razreši.), načelo odgovornosti za rezultate (Javni uslužbenec odgovarja za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupanih javnih nalog.), načelo dobrega gospodarjenja (Javni uslužbenec mora gospodarno in učinkovito uporabljati javna sredstva, s ciljem doseganja najboljših rezultatov ob enakih stroških oziroma enakih rezultatov ob najnižjih stroških.), načelo varovanja poklicnih interesov (Javnega uslužbenca mora delodajalec varovati pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela. Delodajalec mora omogočiti plačano pravno pomoč javnemu uslužbencu ali nekdanjemu javnemu uslužbencu, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek pri izvrševanju javnih nalog, če oceni, da so bile te javne naloge izvršene zakonito in v skladu s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Če se v sodnem postopku javnemu uslužbencu stroški pravne pomoči povrnejo, jih javni uslužbenec povrne delodajalcu. Način zagotavljanja plačane pravne pomoči iz tega odstavka določi vlada.) ter načelo prepovedi nadlegovanja (Prepovedano je vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na katerikoli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo.).
Za javne uslužbence plačne skupine B v državnih organih in upravah lokalnih skupnostih veljajo Posebne določbe Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer je državni organ organ državne uprave in drug državni organ; organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota; drug državni organ je Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave;
Javne natečaje za izbiro javnih uslužbencev za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet. V drugih državnih organih se javni natečaj izvaja v skladu z zakonom ali splošnim aktom državnega organa.
Posebna natečajna komisija ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj in seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, predloži funkcionarju, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Med temi kandidati funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren, izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Pogodba o zaposlitvi se za položaj generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine sklene za dobo petih let.
Kot pogoj za pridobitev položaja se lahko določijo funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri ter druga specialna znanja. Pogoji za pridobitev položaja in naziv, v katerem se lahko opravlja položaj, se določijo v aktu o sistemizaciji.
Javni uslužbenec se razreši s položaja v primeru ugotovljene nesposobnosti za opravljanje nalog na položaju.
Vlada Republike Slovenije je na 142. redni seji dne 20. 2. 2025 določila besedilo Predloga zakona o javnih uslužbencih in ga posredovala v Državni zbor. Nadaljnji razvoj uslužbenskega sistema zasleduje cilj večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave v smeri krepitve strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter večji fleksibilnosti pri ravnanju s kadri v javni upravi.
Predlaganega ukrepa iz navedenega razloga ni potrebno nadalje obravnavati.
Ukrep: Povečanje transparentnosti javnih financ z vzpostavijo obveznega poročanja o porabi javnih sredstev, s poudarkom na optimizaciji stroškov v vseh državnih institucijah. Vsako povečanje plač za višje uslužbence v javnem sektorju mora biti javno upravičeno z dokazljivimi dosežki, kot so večja produktivnost, zmanjšanje dolgov ali povečanje učinkovitosti storitev.
Slovenija si prizadeva za transparentno porabo javnih sredstev in ima za ta namen uvedenih kar nekaj obveznih poročanj o porabi javnih sredstev. Preko določenih mehanizmov oziroma orodij je javnosti omogočen vpogled v konkretne podatke o porabi javnih sredstev (npr.: Aplikacija Erar - vpogled v porabo javnega denarja; Portal UJP JN Plačila - izvršena plačil pogodb, sklenjenih po postopkih javnega naročanja).
Nadalje je (na strani Državni proračun) možno dnevno spremljanje gibanja prihodkov in odhodkov državnega proračun tekočega leta – na tej strani so podatki o porabi od leta 2012. Omogočen je podrobnejši prikaz informacij o projektih po področjih in regijah (zadnjega sprejetega proračuna), ki se (so)financirajo iz državnega proračuna. Na spletni strani Ministrstva za finance je objavljen tudi letni program financiranja tekočega leta, ki temelji na vsakoletnem sprejetem proračunu in določa potrebni letni obseg zadolževanja za financiranje proračuna – vsi ključni proračunski dokumenti so javno dostopni.
Pred kratkim je bil posodobljen tudi način objave bilančnih podatkov štirih blagajn javnega financiranja in konsolidirane bilance. S sodobnejšim in interaktivnim orodjem, ki je dostopen na povezavi https://mferac.gov.si/4bjf/sl, je omogočen grafični pregled, analiza in izvoz podatkov v strukturirani obliki, primerni za nadaljnjo obdelavo.
Glede povezave povečanja plač s povečanjem učinkovitosti ter zmožnostmi, ki jih izkazujejo makroekonomski kazalci pojasnjujemo, da se bodo v okviru sprejete reforme plač v javnem sektorju z odpravo ugotovljenih nesorazmerij ter vzpostavitvijo ustreznih razmerij in mehanizmov za fleksibilnejše nagrajevanje, ki bo povezano z učinkovitostjo dela, do določene mere plače v javnem sektorju povečale. Prenova plačnega sistema bo, poleg ustreznih organizacijskih ukrepov v posamezni dejavnosti, doprinesla k izboljšani produktivnosti in kakovosti javnih storitev. Deležniki so ob pripravi navedene reforme upoštevali ekonomske zmožnosti države, saj povišanje plač ne sme ogroziti javnofinančne stabilnosti, zato je bila dogovorjena postopna implementacija reforme do leta 2028.
Sistemi poročanja o porabi javnih sredstev, ki so trenutno na razpolago, pregledno in zadovoljivo omogočajo spremljanje porabe javnih sredstev, seveda pa so to sistemi, ki so med seboj povezani in odvisni drug od drugega na različnih ravneh in podvrženi spremembam.
Predlaganega ukrepa ni potrebno nadalje obravnavati.
Ukrep: Zmanjšanje nepotrebnih izdatkov s spodbujanjem zmanjšanja izdatkov za luksuzne dobrine in razkošne privilegije, ki jih nekateri javni uslužbenci uživajo na račun davkoplačevalcev. Uvedba strogih pravil o sprejemanju daril in službenih izdatkih, ki so povezani z bogatenjem vodilnih oseb v javnem sektorju.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije [5] z namenom krepitve delovanja pravne države določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Namen tega zakona se uresničuje tako, da se:
- z omejevanjem in preprečevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi zagotovi neodvisno izpolnjevanje ustavno in zakonsko določenih funkcij;
- z uresničevanjem resolucije, ki ureja preprečevanje korupcije, oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse, nudenjem pomoči pri izobraževanju, zagotavljanju ozaveščenosti ter načrtovanju in ocenjevanju integritete na vseh ravneh vzpodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za razvoj integritete in s tem tudi za preprečevanje in odkrivanje korupcije;
- z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjev, preprečevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov ter koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem vzpodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in pri upravljanju javnih zadev;
- z določitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sektorja, zagotovi transparentnost te dejavnosti na način, ki bo podpiral dobre, omejeval in kaznoval neetične prakse lobiranja;
- z zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj vzpodbuja in krepi odkrivanje, preprečevanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj;
- z uresničevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije vzpodbuja, podpira in krepi sodelovanje in strokovno pomoč pri preprečevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni;
- z ustanovitvijo in zagotavljanjem pogojev za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije kot samostojnega in neodvisnega državnega organa za krepitev integritete in protikorupcijskega delovanja, ter določitvijo njenih nalog in pristojnosti vzpodbuja in krepi sodelovanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi lokalne skupnosti), organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev in pravnih ter fizičnih oseb pri dvigu integritete v Republiki Sloveniji, preprečevanju korupcije in učinkovitem odzivu države proti vsem oblikam koruptivnih ravnanj.
ZIntPK prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju v 30. členu doloća, da uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi (v nadaljnjem besedilu: darila) v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem. Daril v zvezi z opravljanjem funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s položajem uradne osebe ne smejo sprejemati tudi družinski člani uradne osebe.
Uradna oseba ali njen družinski član lahko v imenu organa, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last njenega delodajalca. Kot protokolarna se štejejo darila, ki jih dajo tuje ali domače pravne ali fizične osebe ob službenih dogodkih.
Uradna oseba lahko sprejme darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 eurov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.
Če ne gre za darilo iz prejšnjih dveh odstavkov, je uradna oseba dolžna darovalca opozoriti na prepoved sprejemanja daril in zavrniti ponujeno darilo, enako je dolžan zavrniti darilo tudi družinski član uradne osebe. Če darovalec pri darilu vztraja, je uradna oseba oziroma njen družinski član darilo dolžna izročiti delodajalcu uradne osebe.
Uradna oseba ali njen družinski član nikakor ne sme sprejeti darila, če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje, če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni boni in drage kovine, če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.
Subjekt javnega sektorja vodi seznam prejetih daril, ki vsebuje podatke o vrsti in ocenjeni vrednosti darila, darovalcu in drugih okoliščinah izročitve darila. V seznam daril se vpisujejo podatki o darilih, katerih vrednost presega 50 eurov. Subjekt javnega sektorja je seznam daril za uradne osebe, njihove družinske člane in protokolarnih daril dolžan posredovati komisiji do 31. marca za preteklo leto prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.
ZIntPK iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje ureja sprejemanje daril, Državni zbor pa je v zaključni fazi sprejemanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (RePKRS), katere temeljni namen in splošni cilji, kot jih predvideva ZIntPK, so dolgoročna in trajna zamejitev pogojev za nastanek in razvoj korupcije ter tveganj za korupcijo in kršitve integritete, vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije in krepitev transparentnosti, dosledna uveljavitev odgovornosti (tako osebne kot tudi pravne) za nezakonita dejanja.
Predlaganega ukrepa iz navedenega razloga ni potrebno nadalje obravnavati.