18. 3. 2025
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) smo prejeli vaš poziv po odgovoru na predlog državljanov, poslan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. V predlogu državljan opozarja na problem, ki se nanaša na izplačilo malice zaposlenim v Sloveniji, kjer nekateri delodajalci izplačujejo malico v znesku, ki je nižji od zakonsko predpisanega minimalnega zneska 7,96 €. Predlaga povečanje nadzorov in inšpekcij zaradi okrepitve nadzora v podjetjih, da se zagotovi pravilna uporaba zakona glede malice. Delodajalci, ki ne izplačujejo minimalnega zneska malice, morajo biti kaznovani v skladu z zakonom. Nadalje predlaga kaznovanje nespoštovanja predpisov ter jasno obveščanje zaposlenih o svojih pravicah in možnostih prijave nepravilnosti, pri čemer bi bilo smiselno vzpostaviti sistem, ki bi omogočil anonimno prijavo kršitev. Predlaga povečanje preglednosti v zvezi z izplačilom malice – Delodajalci bi morali jasno prikazovati znesek malice na plačilnih listah zaposlenih, da se preprečijo morebitne manipulacije in nesporazumi. Predlaga tudi obvezno izobraževanje delodajalcev – Organizirati izobraževalne seminarje za delodajalce, da jih spomnimo na njihove zakonske obveznosti in odgovornosti do zaposlenih. V okviru pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju ministrstvo) pa posredujemo naslednje stališče.
Pojasnjujemo, da problematika povračila stroškov v zvezi z delom ni predmet podrobnejše ureditve Zakona o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), saj ZDR-1 kot splošen predpis na področju delovnih razmerij določa zgolj pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom v 130. členu. Med stroške, ki jih mora delodajalec povrniti delavcu, ZDR-1 v prvem odstavku 130. člena uvršča povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Ob tem dodajamo, da ZDR-1 ne določa, kdaj je delavec upravičen do povrnitve teh stroškov, ampak pogoje prepušča ureditvi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kar ima podlago v drugem odstavku 130. člena ZDR-1. Stroške v zvezi z delom mora delodajalec delavcu povrniti mesečno v skladu s 134. členom ZDR-1, tj. na plačilni dan, kar ima podlago v četrtem odstavku 130. člena ZDR-1.
ZDR-1 torej določa temelj oziroma samo pravico do povračila navedenih stroškov, ki je na drugi strani tudi temeljna obveznost delodajalca, v kolektivnih pogodbah pa se opredelijo način izpolnitve in podrobnejši pogoji za uveljavitev te pravice. Posledično ZDR-1 določa obveznost delodajalca, da zagotovi delavcu povračilo stroškov za prehrano med delom, ne določa pa višine in tudi ne načina, na katerega delodajalec zagotovi povračilo za prehrano med delom.
Pripominjamo, da ministrstvo ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb. Za razlago sklenjenih kolektivnih pogodb so edino pristojni prav v ta namen ustanovljeni organi za razlago posameznih kolektivih pogodb, ki so določeni v posamezni kolektivni pogodbi in v katerega podpisniki kolektivne pogodbe imenujejo svoje člane.
Na tem mestu pojasnjujemo tudi, da je delovno pravo nastalo in se oblikuje z namenom, da na področju t. i. odvisnega dela, za katerega sta značilni odvisnost in podrejenost delavca v razmerju do delodajalca, nadgradi civilnopravno ureditev pogodb z zavezujočimi delovnopravnimi normami, ki določajo minimum pravic delavca in omejujejo pogodbeno svobodo strank. ZDR-1 torej določa zgolj zakonski minimum pravic delavca iz delovnega razmerja.
V zvezi z navedbami glede Zakona o minimalnih pravicah delavcev (EPA 2539-VII) pojasnjujemo, da je bil predlog zakona poslan v drugo obravnavo, vendar je bil zakonodajni postopek predloga navedenega zakona končan s prenehanjem mandatne dobe državnega zbora v letu 2018[2] in tako zakon ni bil sprejet. Minimalni znesek povračila stroškov malice v višini 7,96 EUR, ki je omenjen v predlogu, pa je znesek, ki ga opredeljuje Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja[3] kot višino povračila stroškov za prehrano med delom, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Naveden znesek torej ni minimalni znesek povračila stroškov malice, ki bi ga bil delodajalec dolžan povrniti delavcu, temveč gre za opredelitev višine, ki se kot povračilo stroškov za prehrano ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Navedena uredba je sicer v pristojnosti Ministrstva za finance.
Nadalje glede plačilnih list pojasnjujemo, da drugi odstavek 135. člena ZDR-1 nalaga delodajalcu obveznost izdaje pisnega obračuna do konca plačilnega dne, pri čemer morajo biti iz njega razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.
Nadalje pojasnjujemo, da v kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja oz. krši njegovo pravico iz delovnega razmerja, ima možnost uveljavljati pravico pri delodajalcu v skladu z 200. členom ZDR-1, hkrati pa je mogoče oddati prijavo (tudi anonimno) na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Upoštevaje navedeno menimo, da je obstoječa zakonska ureditev, ki v 130. členu ZDR-1 določa pravico delavca do povračila stroškov za prehrano med delom, opredelitev načina izpolnitve in podrobnejših pogojev za uveljavitev te pravice pa prepušča dogovoru socialnih partnerjev na ravni dejavnosti, ustrezna.
Dodati pa velja, da je bil ZDR-1 del celovite reforme trga dela v letu 2013 in je bil sprejet kot rezultat kompromisov med socialnimi partnerji, zato bi vprašanje bodoče spremembe zakonske ureditve pravice do povračila stroškov v zvezi z delom zahtevalo preučitev in uskladitev tudi s socialnimi partnerji.
[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS
[2] Podatek izhaja tudi iz dopisa predsednika Državnega zbora, ki je dostopen na povezavi
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7829