Ukinitev obveznega dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Obvezen program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike je bil predpisan z določbo 140. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04; v nadaljnjem besedilu ZVCP-1), uporaba določbe pa s 13. 8. 2006. S poznejšimi dopolnitvami in spremembami ZVCP-1 se je datum izvajanja programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov zamaknil v leto 2011.

ZVCP-1 je v 140. členu določil, da mora voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B in imetnik vozniškega dovoljenja, ki je skladno s tem zakonom pridobil slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če je od izdaje tega vozniškega dovoljenja minilo manj kot leto dni in v državi, kjer je pridobil vozniško dovoljenje, ni opravil programa za voznika začetnika, opraviti program dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur.

Program vsebuje:

• vožnjo odličnosti,
• vadbo varne vožnje,
• skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

Programa se mora voznik začetnik udeležiti v predpisanem zaporedju, in sicer:

• prvega dela vožnje odličnosti, v obdobju dveh do šestih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,
• enodnevno vadbo varne vožnje z vključeno skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa v obdobju od štirih do desetih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,
• drugega dela vožnje odličnosti v obdobju osmih do dvanajstih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja.

Veljavni Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 - uradno prečiščeno besedilo in 153/22; v nadaljnjem besedilu: ZVoz-1) v 51. členu določa, da mora voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A in B, opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov.

Skladno z določbami Pravilnika o programih dodatnega usposabljanja voznikov in programu usposabljanja izvajalcev programa (Uradni list RS, št. 48/2011, 85/2016 - ZVoz-1) program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika obsega:

• vadbo varne vožnje in
• skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: skupinska delavnica).

Vadba varne vožnje za voznike začetnike se izvaja v skupinah do največ 12 udeležencev in je sestavljena iz dveh delov, in sicer obsega:

• teoretični del, ki traja eno pedagoško uro in
• praktični del, ki traja šest pedagoških ur.

Skupinska delavnica, ki se izvede v obliki razprave z udeleženci, se izvaja v skupinah do največ 12 udeležencev. Skupinska delavnica se izvede isti dan kot vadba varne vožnje, v obsegu treh pedagoških ur.

Temeljni cilji teoretičnega dela vadbe varne vožnje za kategoriji A in B so naslednji:

• spodbuditi voznike, da se zavedajo prednosti in slabosti pridobljenih navad in da ne precenijo svojih sposobnosti,
• spodbuditi voznike, da ocenijo lastne sposobnosti, omejitve tehnike, vgrajene v vozilu, in stanje na vozišču, ter da temu prilagodijo vožnjo,
• povečati zavedanje voznikov o nevarnostih, povezanih z zaviranjem v kritičnih situacijah, ter jih spodbuditi k pozornemu opazovanju in predvidevanju ter boljšemu prilagajanju hitrosti različnim okoliščinam,
• spodbuditi zavedanje o pomembnosti upoštevanja različnih vrst udeležencev glede na njihove značilnosti obnašanja pri vožnji ter sposobnosti presoje in ukrepanja v kritičnih situacijah,
• voznike seznaniti s tehnološko izpopolnjenimi zaviralnimi sistemi v vozilih in njihovimi mejami. Izpopolniti sposobnost voznikov, da se soočijo z ekstremnimi situacijami,
• izpopolniti znanje voznikov o fizikalnih zakonih, ki jih morajo upoštevati pri vožnji,
• spodbuditi zavedanje voznikov o vrsti nevarnosti, ki se pojavljajo pri vožnji na ovinku,
• voznikom vzbuditi zavedanje kdo, v kakšnih primerih in na kakšen način lahko povzroči prometno nesrečo. Voznike seznaniti s tveganji, ki izvirajo iz posameznih ravnanj oziroma njihove opustitve,
• voznikom vzbuditi zavest o pomembnosti uporabe varnostnih naprav in opreme v vozilu na način, da razumejo tudi pomembnost rednega vzdrževanja vozil,
• spodbuditi zavedanje o vlogi elektronskih varnostnih sistemov, vgrajenih v vozilo, in pridobitev razumevanja pravilnega odnosa do teh sistemov.

Temeljni cilji praktičnega dela vadbe varne vožnje za kategorijo B so naslednji:

• preverjanje in utrjevanje znanja pravilnega sedežnega položaja ter rokovanja z volanskim obročem,
• zavedanje o sposobnostih in pogojih za uspešno in varno zaviranje in umikanje nenadnim oviram na cesti,
• zavedanje o nevarnostih, ki zahtevajo uporabo zaviranja v nevarnosti,
• zavedanje o pomembnosti stanja vozišča in pnevmatik za zaviranje,
• zavedanje o pomembnosti ustrezne varnostne razdalje in prilagajanja hitrosti v naselju.
• zavedanje o pomembnosti upoštevanja pravil vožnje v zavojih – ovinkih,
• zavedanje o pomembnosti prilagajanja hitrosti pred vhodom v zavoj,
• zavedanje o pomembnosti stanja vozišča in pnevmatik za varno vožnjo v zavojih,
• zavedanje o sposobnostih vozila, vplivu elektronskih sistemov in lastnih sposobnostih na varno vožnjo v zavojih,
• zavedanje o pomembnosti prilagajanja in vpliva hitrosti pri nenadnem zanašanju zadnjega dela vozila in možnosti reševanja,
• zavedanje o pomembnosti psihofizične pripravljenosti voznika.

Temeljni cilji praktičnega dela vadbe varne vožnje za kategorijo A so naslednji:

• preverjanje in utrjevanje znanja uporabe pravilnega položaja motorista ter vodenja in obvladovanja motornega kolesa,
• zavedanje o pomembnosti upoštevanja pravil vožnje v zavojih – ovinkih,
• zavedanja o pomembnosti prilagajanja hitrosti pred vhodom v zavoj,
• zavedanje o pomembnosti stanja vozišča in pnevmatik za varno vožnjo v zavojih,
• zavedanje o sposobnosti vozila in svojih sposobnosti za varno vožnjo v zavojih,
• razvijanje sposobnosti pravilnega usmerjanja pogleda pri vožnji,
• zavedanje o pomembnosti ustrezne varnostne razdalje in prilagajanja hitrosti v naselju,
• zavedanje o sposobnosti in pogojih za uspešno in varno izvedbo manevra umikanja,
• zavedanje o sposobnosti in pogojih za uspešno in varno zaviranje in umikanje nenadnim oviram na cesti,
• zavedanje o nevarnostih, ki zahtevajo uporabo zaviranja v nevarnosti,
• zavedanje o pomembnosti prilagajanja hitrosti za povečanje možnosti uspešnega reševanja v nevarnosti,
• zavedanje o pomembnosti stanja vozišča in pnevmatik za zaviranje.

Temeljni cilji skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa so naslednji:

• voznikom vzbuditi zavest o tveganjih, ki so najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče, ter njihovimi posledicami, da bodo prepoznali razloge za prilagajanje vožnje svojim sposobnostim in se ne bodo prepustili motečim vplivom,
• voznike spodbuditi, da prepoznajo svoje prednosti in slabosti ter prilagodijo vožnjo svojim sposobnostim.

Ministrstvo za infrastrukturo meni, da je program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov vsebinsko ustrezno prilagojen ter na prijazen in varen način nazorno vodi voznike začetnike do spoznavanja kritičnih situacij, ki jih še ne poznajo.

Program dodatnega usposabljanja ponuja ogromno uporabnih nasvetov (tako teoretičnih kot tudi praktičnih) in smernic za lažje razumevanje tveganj, ki na voznike začetnike prežijo v vsakdanjem prometu.

Prav tako je program usmerjen v prave temeljne cilje, ki se odražajo v nižji odstotni vrednosti voznikov začetnikov kot povzročiteljev prometnih nesreč glede na povzročitelje prometnih nesreč višjih starostnih skupinah. Temu pritrjujejo tudi statističnih podatki, ki kažejo, da največji delež povzročiteljev prometnih nesreč v letih od 2015 do 2025, glede na skupno število povzročiteljev prometnih nesreč v navedenem obdobju, predstavljajo povzročitelji prometnih nesreč v naslednjih starostnih skupinah:

• od 25 do 34 let, pri čemer delež povzročiteljev prometnih nesreč od leta 2015 do 2025 pada, kar je pripisati tudi uspešnosti predpisanega obveznega dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov,
• od 35 do 44 let, pri čemer delež povzročiteljev prometnih nesreč od leta 2015 do 2025 pada, kar je pripisati tudi uspešnosti predpisanega obveznega dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, 
• od 45 do 54 let, pri čemer delež povzročiteljev prometnih nesreč od leta 2015 do 2025 nekoliko narašča,
• nad 65 let, pri čemer delež povzročiteljev prometnih nesreč od leta 2015 do 2025 narašča.

Število povzročiteljev prometnih nesreč po starostnih skupinah v letih od 2015 do 2025 (vir: Policija):