Znižanje prispevkov za samostojne podjetnike

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s posredovano pobudo pojasnjujemo, da smo na MDDSZ že večkrat prejeli pobude, na podlagi katerih bi se samostojnim podjetnikom omogočila oprostitev plačila prispevkov ali pa plačilo prispevkov v nižjih višinah, pri čemer menimo, da predlagani ukrepi spremembe plačevanja prispevkov za samostojne podjetnike niso ustrezni. Velikokrat se je v preteklosti že izkazalo, da so posamezniki plačevali najnižje prispevke, ki jih je kot možne predpisala zakonodaja, z izpostavljanjem enakih oziroma podobnih razlogov (težave pri poslovanju), pri čemer se je to kasneje v precejšnji meri odražalo in se v nekaterih primerih še odraža v nizkih pravicah iz zavarovanja in zahtevah po zvišanju le-teh z razlogi, da je zakonodaja predpisovala osnove ter da morajo biti pokojnine višje, saj so za pridobitev le-teh izpolnjeni vsi pogoji. Po drugi strani so se s strani posameznikov pojavljale tudi zahteve po priznanju zavarovalne dobe, četudi prispevki dejansko niso bili plačani, pa so bili zavarovanci sami zavezanci za plačilo prispevkov.

Naj ob tem izpostavimo, da zaznavamo, da se posamezniki velikokrat raje odločajo za plačevanje od nižjih zavarovalnih osnov (če imajo za to možnost), saj je praviloma obdobje, v katerem si zaradi starosti ne bodo zmožni sami zagotavljati dohodkov še oddaljeno in menijo, da bodo za varno starost lahko poskrbeli kasneje ali pa sami, neodvisno od sistemov socialnih zavarovanj, ki jih predpisuje država. Taka ureditev ter take možnosti po naših izkušnjah vodijo v socialno stisko v času, ko si posamezniki te stiske sami z delom ne zmorejo več zagotavljati.

V interesu države je, da je zajet čim širši krog oseb, ki bolj ali manj dolgotrajno opravlja delo ali dejavnost, vključen v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem zavarovan za nastop zavarovalnih rizikov starosti, smrti in invalidnosti. Predpisane zavarovalne osnove morajo biti take, da vsaj v zadostni meri pokrijejo pravice, ki se iz sistema priznavajo, saj gre za zavarovalni sistem, ki pa v določeni meri vsebuje tudi elemente solidarnosti. Najnižja zavarovalna osnova za samostojne podjetnike je določena v višini 60 % povprečne plače, najnižja pokojninska osnova, od katere se pravica določi, pa je določena v višini 76,5 % povprečne plače, preračunane na mesec. Pojasnjujemo, da je torej v primeru posameznikov, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove že v veljavnem sistemu kar v precejšnji meri prisotna solidarnost, pa vendar tudi odmere od najnižjih pokojninskih osnov po mnenju nekaterih posameznikov ne zagotavljajo socialne varnost, zaradi česar so v sistem s spremembo za posameznike, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo zagotovile višje pokojnine, kot pa bi jim pripadale tudi v primeru odmere od najnižje pokojninske osnove, v kateri so solidarnostni elementi že vključeni, poleg tega pa se je uvedel tudi institut najnižje invalidske pokojnine za posameznike, ki jim je bila priznana invalidska pokojnina. Pojasnjujemo torej, da je potrebno pri oblikovanju zavarovalnih osnov upoštevati tudi, da morajo le-te biti primerne tudi z vidika kasnejšega priznavanja in višine pravic, zatorej njihove višine ni primerno zniževati, saj bi tak ukrep šel na račun kasnejše varne starosti ali pa na račun preostalih zavarovancev, v primeru, ko bi pri priznavanju pravic vključevali še dodatne solidarnostne elemente.

V zvezi s predlogom glede spremembe višine prispevka za obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene osebe pojasnjujemo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljevanju ZPIZ-2), prinesel za samozaposlene osebe novosti, katerih glavni namen je zmanjšati obremenitve samozaposlenih oseb ob sočasnem spodbujanju podjetništva. In sicer gre za delno oprostitev plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca. Samozaposlene osebe so tako v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščene plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove iz drugega odstavka 145. člena ZPIZ-2. Oproščene prispevke pokriva Republika Slovenija iz proračuna. Ob tem dodajamo, da so do olajšav upravičeni le tisti, ki se prvič vpišejo v poslovni oziroma kakšen drug register.

Pojasniti bi želeli še, da ZPIZ-2 za zavarovance, ki ne prejemajo plače (samozaposlene  sebe, družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in kmete), spreminja način določanja zavarovalnih osnov tako, da je zavarovalna osnova po ZPIZ-2 določena individualno glede na zavarovančev ugotovljeni dobiček. Prav pri ugotovljenem dobičku pa ZPIZ-2 le za samozaposlene osebe določa posebnost, ki pa je namenjena ne le spodbujanju podjetništva, temveč tudi ohranitvi podjetništva, spodbujanju konkurenčnosti ter inovativnosti samozaposlenih oseb na trgu dela. To pomeni, da je le samozaposlenim osebam omogočeno zniževanje dobička pri ugotavljanju zavarovalne osnove. Ugotovljeni dobiček se tako samozaposlenim zniža za 25 %, kar pomeni, da samozaposlene osebe plačujejo nižje prispevke glede na druge zavarovance, ki prav tako nimajo plače (npr. družbenike in kmete).

Samozaposlena oseba ima možnost tudi, v primeru, da oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, za naprej plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od najnižje zavarovalne osnove po ZPIZ-2, ki je določena v višini 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Ob tem je nadalje določeno, da če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.

Iz zapisanega izhaja, da so samostojni podjetniki v okviru pokojninskega zavarovanja že po veljavni zakonodaji obravnavani ugodneje od drugih zavarovancev, ki ne prejemajo plače, ravno tako samo zanje velja možnost delne oprostitve prispevkov v prvih dveh letih poslovanja, pri čemer oproščen del prispevkov plačuje proračun, kar pomeni, da so take osebe kljub oprostitvi upravičene do vseh pravic iz obveznega zavarovanja.

Dolžnost države je, da predpiše ustrezne prispevne stopnje ter zavarovalne osnove, ki naj bodo take, da bodo na podlagi njih izračunane višine pravic zagotavljale socialno varnost zavarovancev. Torej v primeru nastopa zavarovalnega primera, morajo biti osnove take, da bodo višine pravic zagotavljale socialno varnost zavarovanca, pri katerem je zavarovalni primer nastopil, pri čemer gre opozoriti, da gre kljub vsemu za sistem zavarovanja, zaradi česar morajo biti pravice vezane na samo vplačilo in višino prispevkov, kljub določenih socialnim in solidarnostnim korektivom. Opozarjamo pa še, da ne gre zgolj za zavarovanje za primer starosti, temveč tudi za primer nastopa invalidnosti in smrti, kjer je solidarnostno načelo še v večji meri uveljavljeno, saj praviloma zavarovanci, ki uveljavljajo pravice, v svoji aktivni dobi še niso plačali zadosti prispevkov, ki bi pokrili izplačevanje pravic. Zavarovanje za starost, invalidnost in smrt je tako potrebno, država pa je dolžna predpisati ustrezno pravno podlago ter izvedbo tega sistema, pri čemer mora pri samem urejanju paziti tudi, da je sistem enakopraven in pravičen za vse zavarovalne podlage, poleg tega pa ne sme razlikovati med zavarovnci, ki so v zavarovanje vključeni na isti zavarovalni podlagi.

Glede na zgoraj zapisano so tako samostojnim podjetnikom v obstoječem sistemu že podeljene določene ugodnosti v primerjavi z drugimi zavarovalnimi podlagami in to ravno z namenom vzpodbujanja in ohranjanja podjetništva. Predlogu za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov zatorej nismo naklonjeni. Hkrati pa pojasnjujemo, da je sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oblikovan kot splošni sistem, zato zagovarja sledenje temeljnim načelom pokojninskega sistema in nasprotuje vsem parcialnim posegom, ki bi zgolj določeni skupini zavarovancev podeljevali ugodnejše pogoje. V skladu s temeljnimi načeli pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v sistemu namreč treba vzpostavljati enaka razmerja med zavarovanci in posledično med uživalci pravic iz sistema.