Avtodidakt- Zadosten kriterij v javnem sektorju in zapolnitev vrzeli za osnovna delovna mesta, posledično napredovanja za višje izobražen kader.
Živimo v času sodobnih tehnologij, izjemnih možnosti za pridobivanje (in preverjanje) znanj (tudi strokovnih) ter številne možnosti za osebno rast in strokovni razvoj tudi tistih, ki so jim okoliščine onemogočile strokovni razvoj po uradni poti. Preden se predlog zavrne vas vabim, da preberete celoten predlog, saj prehiter klik povsem po nepotrebnem predstavlja oviro. Visoko izobražen kader po nepotrebnem opravlja rutinska (pisarniška) dela!
ávtodidákt -a m (ȃ-ȃ)
knjiž. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol;
"Avtodidakt" pomeni osebo, ki se je učila in razvijala svoje znanje brez formalnega izobraževanja, vendar navkljub temu doseže visoko stopnjo strokovnosti. Gre za posameznike/ce, ki pridobivajo znanje ali spretnosti preko lastnih raziskovanj, izkušenj in samostojnega učenja.
Nekatera področja, kjer avtodidakti lahko zablestijo; tipkanje, rutinska obdelava in vnos podatkov, ustna in pisna korespondenca (odgovori na vprašanja, klicanje strank ipd.),
Prednosti so velike, številni zaposleni, ki imajo visoko stopnjo uradne izobrazbe bi pridobili možnost za napredovanje in izkoriščanje svojih kapacitet, saj bi rutinska delovna mesta prevzel uradno nižje izobražen kader, pri čemer pa kakovost dela ne bi trpela. Avtodidakt ne more in ne sme biti kirurg, pilot, sodnik... Vsekakor je pa lahko sprejemnik na okencu, nekdo, ki izpolnjuje obrazec v sistemu, obdeluje informacije itd.
Hitrejša vključitev v delovno okolje: Če so za določena osnovna dela potrebna znanja ali spretnosti, ki jih posamezniki lahko pridobijo samostojno, bi lahko to omogočilo hitrejši vstop ljudi na trg dela, zlasti v sektorjih, kjer primanjkuje kadra. Visoko izobražen kader s tem pridobi možnost bolje izkoristiti svoje kapacitete. Povsem nesmiselno je, da nekdo z diplomo dela na okencu, kjer zadoščajo znanja tipkanja in sledenja izpolnjevanju okenc v programskih rešitvah.
Inovativnost in različni pristopi: Avtodidakti pogosto prinesejo sveže ideje, saj so se učili iz različnih virov in morda tudi na neobičajen način. To lahko pripomore k izboljšanju učinkovitosti ali inovacijam.
Pomanjkljivosti, ki jih je potrebno vključiti v analizo predloga in razmisliti o potencialnih reštvah, ki jih je pa veliko. Uvajanje v rutinsko delo je enostavno in linearno.
Pomanjkanje standardiziranih kvalifikacij: V javnem sektorju so pogosto strogi standardi in postopki. Avtodidaktnost je torej v prvem koraku smiselna za pretežno rutinska dela, ki se jih oseba nauči skozi uvajanje.
Riziko napak in napredovanja brez nadzora: Brez formalnega izobraževalnega nadzora obstaja tveganje, da bi osebe, ki so se izobraževale samostojno, morda imele pomanjkljiva znanja na specifičnih področjih, ki so ključna za uspešno opravljanje nalog v javnem sektorju. Zato se avtodidaktnost uvede za osnovna delovna mesta.
Društvene in pravne posledice oz. zakonodajne omejitve: V nekaterih državah ali regijah so za zaposlitev v javnem sektorju potrebne specifične izobrazbe in kvalifikacije, ki jih ni mogoče nadomestiti zgolj s samoukim učenjem. Določi se, katera delovna mesta zahtevajo visoko strokovna znanja, ta delovna mesta se podelijo ljudem z visoko izobrazbo, ki ta hip delajo rutinska pisarniška dela. Predlog izboljša tudi delovno okolje, saj visoka izbrazba postane bolj cenenja, hkrati pa nizka izobrazba ne pomeni biti brez službe, temveč opravljanje bolj rutinskih del.
Pravni okvir: Ker javni sektor pogosto vključuje delo, ki vpliva na ljudi (npr. zdravstvo, izobraževanje, varnost), bi moral obstajati jasen pravni okvir za preverjanje usposobljenosti, tudi če je nekdo avtodidakt. Zato vnovičen poudarek, da avtodidaktnost lahko pride v poštev pri rutinskem pisarniškem delu in ne pri visoko-strokovnem delu.
Na splošno bi bilo smiselno avtodidaktnost upoštevati kot eno od možnosti za zapolnitev kadrovskih vrzeli v specifičnih okoliščinah (npr. hitro naraščajoče potrebe po kadrih v nekaterih sektorjih), vendar pa bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za preverjanje znanja in usposobljenosti, ki ne bi ogrozili kakovosti in varnosti storitev, ki jih javni sektor nudi.
Nekaj znanih avtodidaktov, pri čemer je seveda treba poudariti, da še zdaleč ni vsak posameznik na stopnji omenjenih. Cilj je zgolj razsvetliti dejstvo, da veliko ljudi ima znanje, ki je močno uporabno, a zaradi administrativnih in birokratskih ovir ne more biti uporabljeni. Avtodidaktnosti za osnovna, rutinska dela so smiselna, v nadaljevanju omenjeni "velikani" so pa s svojo avtodidaktnostjo šli tudi mnogo dlje.
Leonardo da Vinci – Eden izmed najbolj znanih avtodidaktov v zgodovini, da Vinci ni bil zgolj umetnik, ampak tudi znanstvenik, inženir, izumitelj in raziskovalec. Čeprav je obiskoval nekaj formalnih šol, je v večini svojih področij deloval samostojno, predvsem v umetnosti, a celo v anatomiji, mehaniki in številnih drugih znanstvenih disciplinah.
Benjamin Franklin – Franklin je bil znanstvenik, izumitelj, politični voditelj, pisatelj in tiskar. Šteje se za enega največjih ameriških avtodidaktov, saj ni prejel formalnega izobraževanja v mnogih disciplinah, v katere se je podal. Kljub temu je prispeval k napredku v znanosti, filozofiji in politiki.
Abraham Lincoln – Čeprav ni bil izobražen na tradicionalni način, je bil Abraham Lincoln zelo strasten samouk, ki je samostojno študiral prava, zgodovino in filozofijo. Postal je 16. predsednik ZDA in eden najpomembnejših ameriških voditeljev.
Thomas Edison – Edison, znan po svojih izumih, kot je žarnica, je bil tudi avtodidakt. Čeprav je imel osnovno formalno izobrazbo, se je večino svojega znanja in spretnosti naučil sam, predvsem z eksperimentiranjem in raziskovanjem.
Richard Feynman – Feynman, Nobelov nagrajenec in izjemen fizikalni teoretik, je bil tudi avtodidakt. V svojem življenju je veliko stvari spoznal in raziskoval na način, ki ni bil vedno povezan z ustaljenimi akademskimi smernicami, kar mu je omogočilo nove poglede na znanost.
Steve Jobs – Jobs je, čeprav je obiskoval univerzo, večino svojih znanj in veščin pridobil sam. Svojo podjetniško pot je začel brez formalne izobrazbe na področju računalništva in programiranja, vendar je postal vodilna osebnost v tehnološki industriji.
Elon Musk – Musk, tudi danes eden najbolj znanih podjetnikov in izumiteljev, se je izobraževal v različnih disciplinah, vendar ni imel formalne akademske poti v vseh področjih, na katerih je dosegel uspeh (npr. vesoljski program, avtomobilska industrija). Mnoge svoje veščine in znanja je pridobil skozi samostojno raziskovanje in eksperimentiranje.
Predlog za vključitev avtodidaktov v javni sektor kot rešitev za zapolnitev kadrovskih vrzeli je torej smiselna rešitev, vendar je ključnega pomena, da se zagotovi, da se to izvede na način, ki ne ogroža kakovosti storitev in varnosti. Pomembno je, da se upoštevajo mehanizmi za preverjanje znanja, ki ga pridobijo posamezniki, in jasno določijo naloge, ki so primerne za avtodidakte. Z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvira in ustreznega nadzora bi lahko ta pristop pomagal izboljšati delovno okolje ter omogočil boljšo izrabo kadrovskih virov. Visoko izobražen kader ne bi več delal osnovnih pisarniških del, temveč strokovih del, za katera so tudi usposobljeni.