Zmanjšati število poslancev

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ustava Republike Slovenije[1] (Ustava) v prvem odstavku 80. členu določa, da Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem (drugi odstavek 80. člena Ustave). V Državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti (tretji odstavek 80. člena Ustave). Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (četrti odstavek 80. člena Ustave). Ustava v petem odstavku 80. člena določa temelje volilnega sistema. Tako se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev, saj gre za zakon, ki ureja pravno materijo, ki sodi v okvir t. i. ustavne tvarine (materia constitutionis). Peti odstavek 80. člena Ustave torej postavlja ustavnopravni okvir, ki zahteva, da zakonodajalec pri urejanju uresničevanja volilne pravice za volitve poslancev z zakonom upošteva tri ustavne zahteve oziroma tri temeljne prvine volilnega sistema: (1.) delitev mandatov po sorazmernem predstavništvu (proporcionalni volilni sistem), (2.) štiriodstotni volilni prag in (3.) odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom (personalizacija).

Število poslancev v Republiki Sloveniji je v primerjavi z drugimi parlamenti poslancev relativno majhno, a proporcionalno ustreza številu prebivalcev Slovenije (pribl. 2 milijona).[2]

Za kakršno koli spremembo ureditve zakonodajnega telesa, volilnega sistema in s tem povezanega števila poslancev, števila državnih svetnikov je najprej potrebna sprememba ustave, za kar je potreben širok družbeni in politični konsenz.

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko poda najmanj 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. O predlogu odloči Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, akt o spremembi ustave pa z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Predlog za zmanjšanje števila poslancev Državnega zbora s strani nobenega od navedenih možnih predlagateljev v trenutku oblikovanja tega odgovora ni podan, poleg tega pa bi predlog poleg legitimiranih predlagateljev moral biti bistveno bolj podrobno in celostno obrazložen ter utemeljen, tudi iz vidika morebitnih prednosti in tudi posledic predlagane ureditve.

Glede varčevanja v vladi v zvezi z njeno organizacijo pojasnjujemo, da v skladu z načelom zakonitosti ali pravne varnosti deluje vlada in državna uprava v skladu z Ustavo ter zakoni in podzakonskimi predpisi. Določba prvega odstavka 120. člena Ustave določa, da so organizacija uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev zakonska materija. Zakon mora nedvomno določiti pristojnosti posameznih ministrstev:

• Zakon o Vladi Republike Slovenije[3], s katerim je določeno, da je vlada najvišji organ državne uprave Republike Slovenije, opredeljuje sestavo in delo vlade ter določa resorje, katere vodi minister, in daje pravno podlago za imenovanje ministrov brez resorja, kakor tudi za ustanovitev vladnih služb. Določba 25. a člena pa omogoča vladi ustrezno teritorialno organizacijo ministrstev in drugih organov državne uprave preko območnih enot in izpostav.
• Zakon o državni upravi[4] določa število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov. Ta zakon določa tudi teritorialno organizacijo uprave, in sicer podrobneje za upravne enote, če pa zakon določa, se opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, zagotavlja v območnih enotah, izpostavah oziroma drugače imenovanih dislociranih enotah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi.

Navedeni zakonodajni okvir, poleg posebne zakonodaje (na primer specifična organizacija izvajanja upravnih nalog je določena v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji in Zakonu o obrambi) ureja organizacijsko strukturo na državni, kot tudi regionalni in lokalni ravni.

Oblikovanje ministrstev in njihovih delovnih področij je običajno aktualno v času nastopa nove vlade, po vsakokratnih parlamentarnih volitvah v skladu s predhodno izvedenimi analizami nalog in pristojnosti organov v celoti. Tako je tudi aktualna vlada z veljavno organizacijsko strukturo ocenila, da bo izvajanje nalog organizirala v okviru, kot ga je začrtala ob začetku mandata.

Glede na navedeno, v zvezi s prejetima predlogoma ugotavljamo, da predloga nista primerna za nadaljnjo obravnavo.

[1] Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a)

[2] Sestava in organiziranost

[3] Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22)

[4] Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23)