Skrajšanje časa pridobivanja grabenega dovoljenja in znižanje astronomskih stroškov za pridobitev

Odziv ministrstva za naravne vire in prostor

Predlagatelj za svoje trditve ni navedel nobene utemeljitve (npr. zakon, konkreten upravni postopek, spletna stran itd.), temveč je zgolj navajal pavšalna in nepotrjena dejstva.

Predlagatelj prav tako v svojem »predlogu« ni navedel konkretnega predloga, le zatrjeval, da z izdajo gradbenega dela ni toliko dela ter, da če je toliko dela, naj bi bilo potem nekaj procesno res narobe, pri čemer ni navedel, kaj naj bi bilo narobe.

Uvodoma poudarjamo, da se celotna sistema v Sloveniji in Avstriji razlikujeta, zato ju ni mogoče zgolj parcialno primerjati.

Glede stroškov navajamo, da večji del stroška pripada plačilu komunalnega prispevka, ki je odvisen od izbrane lokacije in ga odmeri občina v skladu z Zakonom o urejanju prostora[1]. S tem plačilom se prispeva za gradnjo nove in rekonstrukcijo obstoječe komunalne ureditve, na katero se bo novi objekt priključil. Dodaten strošek, ki ga mora plačati investitor je plačilo spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, vendar samo, če gradi na zemljišču, ki je po dejanski rabi kmetijsko zemljišče. To nadomestilo se določi v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih[2]. Za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor še plačati takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah.[3]

S postopkom izdaje gradbenega dovoljenja se na eni strani varuje javni interes predvsem varnost objektov, spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Nadalje se s postopkom varuje pravice stranskih udeležencev.

Upravni organ mora zato v postopku izdaje gradbenega dovoljenja preveriti ali je:

1. je predložena projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena tega zakona in sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, ki je bil v času izdelave projektne dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, razen za spremembo namembnosti in nezahtevni objekt,
2. so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona ali če upravni organ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena tega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj,
3. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pogodbe o priključitvi ali pogodbe o opremljanju v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, izhaja, da bo za novozgrajene objekte zagotovljena minimalna komunalna oskrba, razen za nezahtevne objekte, ki so pomožni objekti po predpisih, ki urejajo prostor,
4. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
5. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka, drugega ali tretjega odstavka 46. člena gradbenega zakona.

Glede na nam znane podatke so roki izdaje dovoljenj v Sloveniji primerljivi z roki sosednjih držav.

[1] Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24 in 109/24

[2] Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE

[3] Zakon o upravnih taksah (ZUT) Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO