bolj določna ureditev dedne nevrednosti
Zakon o dedovanju v 4. točki 126. člena določa, da je dedno nevreden, kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči. Opustitev potrebne pomoči je pravni standard, katerega vsebino mora sodišče skrbno presoditi v vsakem konkretnem primeru, zato ni enotne sodne prakse.
Pojem moralne obveznosti do nudenja pomoči je širši in zakon zahteva hujšo kršitev. Za opustitev potrebne pomoči gre tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Zato je dedno nevreden tisti, ki zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje zapustniku.
Tako pri presoji opustitve potrebne pomoči se upošteva 1. stopnjo kršitve, 2. časovno obdobje kršitve, 3. voljo kršitelja in 4. posledice za zapustnika (poslabšanje zdravja ali smrt).
So primeri, ko dediči ne obiščejo zapustnika 20 let ali 30 let ,ki je bila zelo bolan in potreben pomoči, in so dediči za to vedeli, pa ga niso obiskali ali se zanimali zanj, kaj šele pomagali. Ali se tak odnos dedičev lahko šteje za opustitev pomoči, saj se niso mogli zanašati da bo zapustniku pomagal kdo drug.
Zakonodajalec se mora bolj določno opredeliti, ali je vreden, da deduje nekdo, ki se ne zanima za zapustnikovo življenje in zdravje in mu ne pomaga, pa se dobro zaveda, da je bil zapustnik zelo bolan in da ne more sam skrbeti zase.
Zlasti je tak odnos vprašljiv v času bolezni zapustnika, ko je bil potreben pomoči, a ga dediči niso poklicali in obiskali, kaj šele pomagali, tako da mu je moral drugi nuditi pomoč. Vlada naj pripravi bolj določno besedilo dedne nevrednosti.