Zoisova štipendija na 2. stopnji študija
Spoštovani,
če nekdo prejema Zoisovo štipendijo vsa leta 1. stopnje študija in jo želi prejemati še na 2. stopnji študija, mora poleg zahtevanega uspeha imeti tudi "izjemni dosežek". To se mi ne zdi prav predvsem iz dveh razlogov:
1. Tisti, ki študirajo na enovitih magistrskih programih lahko štipendijo prejemajo 5 let brez dodatnih dokazov o "izjemnem dosežku", samo z ustreznim povprečjem, kar se mi zdi nepravično do tistih, ki morajo zaradi formalnega prehoda iz 1. na 2. stopnjo ta dosežek imeti. Vsi vemo, da zaradi bolnjskega sistema velika večina študentov študij nadaljuje na 2. stopnji in je to, ali bo imela fakulteta program 3+2 ali 4+1 ali 5+0, samo stvar organizacije študija.
2. Izjemni dosežek je za študente lahko zelo težko dosegljiv. V osnovnih in srednjih šolah glavnino teh izjemnih dosežkov predstavljajo priznanja iz raznih državnih tekmovanj, ki so dobro organizirana in jih je veliko. Na študiju seveda tega ni, zato se za izjemen dosežek običajno pričakuje neka raziskovalna naloga ali patent, ki je ustrezno objavljen. To je lahko do študentov zelo nepravično, saj so si stroke med seboj zelo različne, pa tudi vsi ti projekti niso tako sistematično organizirani kot so npr. državna tekmovanja v srednjih šolah. To pomeni, da je veliko odvisno od tega, koliko se študent sam dogovori z določenimi potencialnimi mentorji in predvsem koliko dobro volje ti ljudje izkažejo. Skratka, hitro se zgodi, da kdo "izvisi". Poleg tega je po mojem mnenju že to, da je nekdo sploh prejemal Zoisovo štipendijo skozi študij in tudi na fakulteti imel visoko povprečje (vsak, ki je kdaj študiral na resnem študiju ve, da povprečje 8,5 ali več ni samoumevno in je treba vložiti v to veliko dela), zadosten razlog, da se štipendijo podaljša še ns čas magistrskega študij, tudi brez izjemnih dosežkov.