4. 11. 2011
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da Zakon o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/2011 – UPB4) v 26. členu določa, da se vloga za izdajo potne listine zavrne, že izdana potna listina pa se lahko odvzame, če:
- je zoper državljana, ki prosi za izdajo potne listine, uveden kazenski postopek oziroma teče postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, dokler postopek traja, na zahtevo pristojnega sodišča;
- za to obstajajo interesi obrambe države, določeni v zakonu, na zahtevo Ministrstva za obrambo in
- je bila državljanu najmanj dvakrat izrečena kazen zapora za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ponarejanja denarja, tihotapstva, ponarejanja listin, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, trgovine z ljudmi, terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem, novačenja vojaških najemnikov in oseb, mlajših od osemnajst let, za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali za kazniva dejanja, povezana s tujino, za katera je v zakonu predpisana kazen osem ali več let zapora, če to zahteva policija.
Sodišče mora o pravnomočni sodbi za kazniva dejanja iz tretje alineje obvestiti pristojno policijsko enoto , na območju katere ima državljan prijavljeno stalno prebivališče, oziroma policijsko enoto, na območju katere je sedež sodišča, če državljan nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije.
Glede na navedeno so predlagatelji prepovedi izdaje ali odvzema potnega lista sodišče, Ministrstvo za obrambo ali posredno (preko obvestila sodišča) policija.
Ker je poleg potnega lista potovalni dokument tudi osebna izkaznica, enakovreden ukrep določa Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/2011) v 17. členu. Državljanu s prepovedjo prehoda državne meje se namreč izda osebna izkaznica z oznako prepovedi državne meje, ki služi zgolj kot dokument za izkazovanje istovetnosti in državljanstva na območju Republike Slovenije.
Pravica do potne listine in osebne izkaznice kot potovalnih dokumentov, državljanom neposredno zagotavlja izvrševanje z Ustavo Republike Slovenije določene pravice do svobode gibanja tudi izven meja Republike Slovenije. 32. člen Ustave Republike Slovenije namreč določa svobodo gibanja kot človekovo pravico in temeljno svoboščino. Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Pravica se sme omejiti z zakonom samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za izvrševanje Zakona o potnih listinah sicer dopušča možnost dopolnitve 26. člena Zakona o potnih listinah in 17. člena Zakona o osebni izkaznici tudi za druge primere (v okviru določbe 32. člena Ustave Republike Slovenije), vendar pa ni pristojno, da bi neplačevanje preživnine samo kategoriziralo kot dejanje, ki zahteva ukrep prepovedi izdaje ali odvzema potovalnega dokumenta. Ministrstvo za notranje zadeve na naravo dejanja (neplačevanje preživnine) tudi ne bi moglo biti predlagatelj takšnega ukrepa.
Glede na navedeno predlagamo, da se do ukrepa opredelita Ministrstvo za pravosodje oz. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prav tako se do morebitne spremembe Kazenskega zakonika v povezavi s problematiko neplačevanja preživnine, lahko opredeli le Ministrstvo za pravosodje.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se ne strinja s predlagano ureditvijo, po kateri bi se za neplačnike preživnine uvedel ukrep prepovedi izdaje ali odvzema potovalnega dokumenta. Glede na veljavno zakonodajo je neplačevanje preživnine že opredeljeno kot kaznivo dejanje. Po presoji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bi predlagani ukrep sicer pomenil dodaten pritisk na preživninskega zavezanca, ki ne izpolnjuje svojih preživninskih obveznosti, vendar pa tak ukrep preživninskemu upravičencu ne bi zagotovil neposrednega poplačila neizpolnjenih preživninskih obveznosti.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Na navedeni predlog je mnenje podalo že Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za potne listine, Ministrstvo za pravosodje pa meni, da glede na 79. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) tudi ne gre za pravne posledice obsodbe.
Pravne posledice obsodbe so določene v osmem poglavju Kazenskega zakonika. Prvi odstavek 78. člena KZ-1 določa, da imajo lahko obsodbe za posamezna kazniva dejanja ali posamezne kazni za pravno posledico prenehanje oziroma izgubo posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih pravic, pravne posledice pa ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena (drugi odstavek 78. člena KZ-1).
Pravne posledice obsodbe, ki se nanašajo na prenehanje ali izgubo posameznih pravic (prvi odstavek 79. člena KZ-1) so:
- prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe,
- prenehanje delovnega razmerja,
- izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji.
Pravne posledice, ki pa so v prepovedi pridobitve posameznih pravic (drugi odstavek 79. člena KZ-1, so naslednje:
- prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe;
- prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi;
- prepoved pridobitve posameznih dovoljenj ali odobritev, ki jih dajejo državni organi s svojo odločbo.
Začetek in trajanje pravnih posledic obsodbe pa določa 80. člen KZ-1.
Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da predlagani ukrep, vkolikor bi ga določal Kazenski zakonik, ne bi bil v skladu z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS), saj 32. člen URS kot eno od temeljnih človekovih pravic in svoboščin določa svobodo gibanja: »Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.«
Ta pravica pa se sme v skladu z drugim odstavkom 32. člena URS omejiti z zakonom, vendar samo:
- če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka,
- da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red,
- ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Glede na zgoraj navedeno Ministrstvo za pravosodje zaključuje, da predlog pod predlagam.vladi.si številko 1876 ni primeren za nadaljnjo obravnavo.