Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Ukinitev družbo z omejeno odgovornostjo in delniških družb

6127 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

v Sloveniji imamo 2 vrsti gospodarskih družb, delimo jih na osebne gospodarske družbe in pa kapitalske gospodarske družbe. Razlika med njimi je v tem, da lastniki osebnih gospodarskih družb v primeru stečaja gospodarske družbe odgovarjajo upnikom in delavcem z osebnim premoženjem, v kapitalskih družbah pa ni potrebno odgovarjati z osebnim premoženjem.

Ker je naravi praksa taka, da podjetniki raje odpirajo kapitalske gospodarske družbe kot pa osebne gospodarske družbe, imamo v sloveniji 80% kapitalskih družb in pa samo 20% osebnih družb. To je samoumevno, saj kdo pa bi hotel nositi odgovornost, če pa je ni potrebno.

Osebne gospodarske družbe so: družba z neomejeno odgovrnostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in pa tiha družba. Kapitalske družba pa so: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) delniška družba (d.d.). in pa komanditna delniška družba (k.d.d.).

Pri družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni družbi (k.d.) pa eni lastniki odgovarjajo z osebnim premoženjem (komplementarji), drugi pa ne (komanditi). Tiha družba pa ima eno posebno zakonodajo, ki v tej obravnavi ni pomembna. Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniški družbi (d.d.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni delniški družbi (k.d.d.) eni delničarji upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem(komplementarji), drugi pa ne (komanditi).

Moralno najbolj sporne družbe sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniška družba (d.d.), kjer z osebnim premoženjem ne odgovarja nihče. Tako lahko lastniki prostovoljno (na ilegalen način) črpajo sredstva iz podjetja, si na ta način polnijo žepe, podjejte gre v stečaj, delavci pa upniki ostanejo brez vsega. Ker je ta (ilegalno) črpana sredstva težko nadzorovati in nobena metoda ne pomaga, ja najboljša rešitev ukinitev teh 2 kapitalskih družb.

Vlada naj z zakonom preoblikuje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), delniške družbe (d.d.) pa v komanditne delniške družbe (k.d.d.). To naj doseže tako, da naj s postopnim obdavčevanjem začne odganjati lastnike teh družb, ki bodo s tem prisiljeni preoblikovati družbe v drugo obliko družb. Obenem pa naj ukine davek na dobiček in daven na promet vsem ostalim družbam, da bi na ta način privabila lastnike k ustanovitvi ostalih družb, ki so ostale na voljo. To je edina rešitev za te grozote, ki jih delavci in upniki preživljamo med trenutno gospodarsko krizo (2008 - 2011) .

Živimo v demokratični, liberalni državi, kjer je vsak posameznik svoboden in osebno odgovoren za vse stvari, ki jih počne v življenju. Tako namreč piše v Ustavi Republike Slovenije. Ampak če so posamazniki osebno svobodni in odgovorni, to pomeni, da bi morali posamezniki biti tudi osebno odgovorni za posledice, ki jih počnejo. V tem primeru morajo torej osebno odgovarjati za finančno škodo, ki jo povzročijo podjetju. S tem, ko država dovoli delniške družbe (d.d.) in pa družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) krši Ustavo Republike Slovenije, saj bi moral vsak osebno odgovarjati za stvari, ki jih počne v življenju. iz tega sledi, da sta delniška družba (d.d.) in pa družba z neomejeno odgovornostjo narejene protiustavno, čeprav na prvi pogled ne zgleda. Sami tisti, ki dejansko razume Ustavo Republike Slovenije lahko vidi, da sta ti 2 družbi narejeni protistavno. Očitno je in ob enem tudi žalostno, da tega ne vidi niti Ustavno sodišče, ki bi to morali videti.

Tukaj so navedeni členi Ustave Republike Slovenije, ki jih država ta krši s tem, ko dovoli družbe z omejeno odgovornostjo (d.d.) in pa delniške družbe (d.d.):

2. člen

Slovenija je pravna in socialna država.

14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

66. člen

(varstvo dela)

Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

67. člen

(lastnina)

Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Zakon določa način in pogoje dedovanja.

74. člen

(podjetništvo)

Gospodarska pobuda je svobodna.

Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

153. člen

(usklajenost pravnih aktov)

Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.

Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.;

Naprošam vlado in uporabnike portala predlagam.vladi.si naj podpre moj predlog za nadaljno obravnavo, v nasprotnem primeru naj mi s proti argumenti navede zakaj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Prosil bi tudi za kakšen amandma k predlogu.

Lep pozdrav

17 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mlad26 45 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 8. 2011

Odziv Ministrstva za gospodarstvo

Načelo ločenosti premoženja družbe od osebnega premoženja družbenikov je eno temeljnih načel korporacijskega prava. V slovenskem pravnem sistemu predstavlja temeljni korporacijski predpis Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, 65/09-UPB3, 33/2011 v nadaljevanju: ZGD-1). Določbe, ki urejajo delniško družbo (v nadaljevanju: d.d.) in družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.o.o.) so zapisane v 168. – 463. in 471. – 526. členu ZGD-1. Navedene določbe so v veliki meri povzete po nemški in avstrijski zakonodaji, spremembe zakona od njegovega sprejetja leta 1993 dalje pa so predvsem posledica prilagoditve zakonodaje pravu EU. Pri tem se nekatere od sprememb in dopolnitev, ki izvirajo iz prava EU nanašajo na vse gospodarske družbe, nekatere pa izrecno na d.d. in d.o.o. Za oris naj navedemo le nekatere izmed direktiv, ki urejajo področje kapitalskih družb: najstarejša direktiva oz. prva (publiciteta) direktiva ureja objavo, veljavnost sprejetih obveznosti družbe in ničnost vpisa družbe, druga (kapitalska) direktiva zahteva harmonizacijo ključnih korporacijskih institutov ustanavljanja in ohranjanja ali spreminjanja kapitala d.d., namen tretje direktive (o združitvah) je zagotoviti varnost in primerno obveščenost delničarjev in upnikov v postopkih združitev, četrta (bilančna) direktiva ureja sestavo, sprejem in publiciteto letnega poročila kapitalskih družb itd. Kot vidimo se direktive v večji meri nanašajo na urejanje razmerij znotraj kapitalskih družb, kar priča o njihovi pomembnosti za gospodarski sistem današnjega časa.

Ukinitev kapitalskih družb kot takih, zato ne more predstavljati rešitev za probleme, ki jih navajate. Menimo tudi, da so sankcije za primere zlorab gospodarskih družb in oškodovanja upnikov zaradi nepoštenega poslovanja ustrezno urejene že v obstoječi zakonodaji, med drugim v ZGD-1, Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/2008- UPB1) ter Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, 47/11, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Naj jih v nadaljevanju na kratko pojasnimo.

Izjemo od splošnega pravila, da za obveznosti družbe družbeniki ne odgovarjajo, predstavlja institut spregleda pravne osebnosti, ki je urejen v 8. členu ZGD-1. Ta določa, da so za obveznost družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če:

  • so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
  • so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
  • so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim premoženjem ali
  • so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Spore glede odgovornosti družbenikov v zgoraj navedenih primerih sodišča obravnavajo prednostno. Odgovornost članov organa vodenja in nadzora ureja 263. člen ZGD-1, ki določa, da morajo člani organa vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.

V 264. členu pa ZGD-1 določa odškodninsko odgovornost osebe, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev.

Tožbo za povrnitev škode natančneje določa 327. člen ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo (če je tako sklenila skupščina z navadno večino) vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora v šestih mesecih od dneva skupščine. Če je to tožbo potrebno vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa družbo v postopkih pred sodiščem.

ZGD-1 v 503. členu tudi določa, da v primeru družbe z omejeno odgovornostjo družbenik lahko vloži tožbo v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil dolžnosti družbenika pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Družbenik lahko vloži tožbo tudi proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe.

Dalje KZ-1 v 24. poglavju ureja kazniva dejanja zoper gospodarstvo, med katerimi je v 226. členu določen tudi lažni stečaj. KZ-1 določa sankcije tudi za kazniva dejanja oškodovanja upnikov, poslovne goljufije, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti idr.

ZFPPIPP v 42. in 43. členu določa odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov. Poslovodstvo nosi odškodninsko odgovornost nasproti upnikom v primeru, da ne opravi pravočasno vseh dejanj, ki jih zakon predpisuje v primeru insolventnosti družbe. Razlogi za odškodninsko odgovornost članov nadzornega sveta pa so skladno s 43. členom izpolnjeni v primeru, da je bil nad družbo začet stečajni postopek in je poslovodstvo v dveh letih pred začetkom stečaja predlagalo sklep o povečanju osnovnega kapitala z vložki in je nadzorni svet presodil, da družba ni insolventna in ni potrebno povečanje osnovnega kapitala ali pa je skupščina zavrnila sklep o povečanju osnovnega kapitala. Odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta je uvedena tudi, če le-ti od poslovodstva niso zahtevali poročil o poslovanju po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1 ali če bi na podlagi letnega ali drugih poročil lahko ugotovili insolventnost družbe, pa pri tem niso ukrepali kot določa ZFPPIPP. Skladno z ZFPPIPP velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva ali nadzornega sveta škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom do katere je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku, zakon pa dalje opredeljuje tudi višino do katere je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za povzročeno škodo.

Glede na zgoraj navedene možnosti, ki jih že ureja pozitivna zakonodaja, menimo, da bi bilo predvsem pomembno, da deležniki ozavestijo možnosti, ki jih že imajo in da se ti institutu začnejo tudi v praksi čim bolj uporabljati.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 4. 6. 2011 | 16:35:45

Ukinitev družbo z omejeno odgovornostjo in delniških družb

Pozdravljeni,

v Sloveniji imajo 2 vrsti gospodarskih družb, delimo jih na osebne gospodarske družbe in pa kapitalske gospodarske družbe. Razlika med njimi je v tem, da lastniki osebnih gospodarskih družb v primeru stečaja gospodarske družbe odgovarjajo upnikom in delavcem z osebnim premoženjem, v kapitalskih družbah pa ni potrebno odgovarjati z osebnim premoženjem.

Ker je naravi praksa taka, da podjetniki raje odpirajo kapitalske gospodarske družbe kot pa osebne gospodarske družbe, imamo v sloveniji 80% kapitalskih družb in pa samo 20% osebnih družb. To je samoumevno, saj kdo pa bi hotel nositi odgovornost, če pa jo ni potrebno.

Osebne gospodarske družbe so: družba z neomejeno odgovrnostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in pa tiha družba. Kapitalske družba pa so: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) delniška družba (d.d.). in pa komanditna delniška družba (k.d.d.).

Verzija predloga z dne, 6. 6. 2011 | 17:33:52

Ukinitev družbo z omejeno odgovornostjo in delniških družb

Pozdravljeni,

v Sloveniji imajo 2 vrsti gospodarskih družb, delimo jih na osebne gospodarske družbe in pa kapitalske gospodarske družbe. Razlika med njimi je v tem, da lastniki osebnih gospodarskih družb v primeru stečaja gospodarske družbe odgovarjajo upnikom in delavcem z osebnim premoženjem, v kapitalskih družbah pa ni potrebno odgovarjati z osebnim premoženjem.

Ker je naravi praksa taka, da podjetniki raje odpirajo kapitalske gospodarske družbe kot pa osebne gospodarske družbe, imamo v sloveniji 80% kapitalskih družb in pa samo 20% osebnih družb. To je samoumevno, saj kdo pa bi hotel nositi odgovornost, če pa jo ni potrebno.

Osebne gospodarske družbe so: družba z neomejeno odgovrnostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in pa tiha družba. Kapitalske družba pa so: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) delniška družba (d.d.). in pa komanditna delniška družba (k.d.d.).

Pri družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni družbi (k.d.) pa eni lastniki odgovarjajo z osebnim premoženjem (komplementarji), drugi pa ne (komanditi). Tiha družba pa ima eno posebno zakonodajo, ki v tej obravnavi ni pomembna. Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniški družbi (d.d.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni delniški družbi (k.d.d.) eni delničarji upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem(komplementarji), drugi pa ne (komanditi).

Moralno najbolj sporne družbe sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniška družba (d.d.), kjer z osebnim premoženjem ne odgovarja nihče. Tako lahko lastniki prostovoljno na ilegalen način črpajo sredstva iz podjetja, si na ta način polnijo žepe, podjejte gre v stečaj, delavci pa upniki ostanejo brez vsega. Ker je ta črpana sredstva težko nadzorovati in nobena metoda ne pomaga, ja najbolja rešitev ukinitev teh 2 družb.

Vlada naj z zakonom preoblikuje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) v družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), delniške družbe (d.d.) pa v komanditne delniške družbe (k.d.d.). To naj doseže tako, da naj s postopnim obdavčevanjem začne odganjati lastnike teh družb, in bodo prisiljeni preoblikovati družbe v drugo obliko družb. To je edina rešitev za te grozote, ki jih ljudje preživljamo med to gospodarsko krizo.

Živimo v demokratični, liberalni državi, kjer je vsak posameznik svoboden in osebno odgovoren za vse stvari, ki jih počne v življenju. Tako namreč piše v Ustavi Republike Slovenije. Ampak če so posamazniki osebno svobodni in odgovorni, to pomeni, da bi morali posamezniki biti tudi osebno odgovarjati za posledice, ki jih počnejo. V tem primeru morajo torej osebno odgovarjati za finančno škodo, ki jo povzročijo podjetju. S tem, ko država dovoli delniške družbe (d.d.) in pa družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) krši Ustavo Republike Slovenije, kjer bi moral vsak osebno odgovarjati za stvari, ki jih počne v življenju.

Naprošam vlado in uporabnike portala predlagam.vladi.si naj podpre moj predlog, v nasprotnem primeru naj mi s proti argumenti navede zakaj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Prosil bi tudi za kakšen amandma k predlogu.

Lep pozdrav

Verzija predloga z dne, 6. 6. 2011 | 18:12:30

Ukinitev družbo z omejeno odgovornostjo in delniških družb

Pozdravljeni,

v Sloveniji imajo 2 vrsti gospodarskih družb, delimo jih na osebne gospodarske družbe in pa kapitalske gospodarske družbe. Razlika med njimi je v tem, da lastniki osebnih gospodarskih družb v primeru stečaja gospodarske družbe odgovarjajo upnikom in delavcem z osebnim premoženjem, v kapitalskih družbah pa ni potrebno odgovarjati z osebnim premoženjem.

Ker je naravi praksa taka, da podjetniki raje odpirajo kapitalske gospodarske družbe kot pa osebne gospodarske družbe, imamo v sloveniji 80% kapitalskih družb in pa samo 20% osebnih družb. To je samoumevno, saj kdo pa bi hotel nositi odgovornost, če pa je ni potrebno.

Osebne gospodarske družbe so: družba z neomejeno odgovrnostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in pa tiha družba. Kapitalske družba pa so: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) delniška družba (d.d.). in pa komanditna delniška družba (k.d.d.).

Pri družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni družbi (k.d.) pa eni lastniki odgovarjajo z osebnim premoženjem (komplementarji), drugi pa ne (komanditi). Tiha družba pa ima eno posebno zakonodajo, ki v tej obravnavi ni pomembna. Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniški družbi (d.d.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni delniški družbi (k.d.d.) eni delničarji upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem(komplementarji), drugi pa ne (komanditi).

Moralno najbolj sporne družbe sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniška družba (d.d.), kjer z osebnim premoženjem ne odgovarja nihče. Tako lahko lastniki prostovoljno (na ilegalen način) črpajo sredstva iz podjetja, si na ta način polnijo žepe, podjejte gre v stečaj, delavci pa upniki ostanejo brez vsega. Ker je ta (ilegalno) črpana sredstva težko nadzorovati in nobena metoda ne pomaga, ja najboljša rešitev ukinitev teh 2 kapitalskih družb.

Vlada naj z zakonom preoblikuje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), delniške družbe (d.d.) pa v komanditne delniške družbe (k.d.d.). To naj doseže tako, da naj s postopnim obdavčevanjem začne odganjati lastnike teh družb, ki bodo s tem prisiljeni preoblikovati družbe v drugo obliko družb. Obenem pa naj ukine davek na dobiček in daven na promet vsem ostalim družbam, da bi na ta način privabila lastnike k ustanovitvi ostalih družb, ki so ostale na voljo. To je edina rešitev za te grozote, ki jih delavci in upniki preživljamo med trenutno gospodarsko krizo (2008 - 2011) .

Živimo v demokratični, liberalni državi, kjer je vsak posameznik svoboden in osebno odgovoren za vse stvari, ki jih počne v življenju. Tako namreč piše v Ustavi Republike Slovenije. Ampak če so posamazniki osebno svobodni in odgovorni, to pomeni, da bi morali posamezniki biti tudi osebno odgovorni za posledice, ki jih počnejo. V tem primeru morajo torej osebno odgovarjati za finančno škodo, ki jo povzročijo podjetju. S tem, ko država dovoli delniške družbe (d.d.) in pa družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) krši Ustavo Republike Slovenije, saj bi moral vsak osebno odgovarjati za stvari, ki jih počne v življenju. iz tega sledi, da sta delniška družba (d.d.) in pa družba z neomejeno odgovornostjo narejene protiustavno, čeprav na prvi pogled ne zgleda. Sami tisti, ki dejansko razume Ustavo Republike Slovenije lahko vidi, da sta ti 2 družbi narejeni protistavno. Očitno je in ob enem tudi žalostno, da tega ne vidi niti Ustavno sodišče, ki bi to morali videti.

Naprošam vlado in uporabnike portala predlagam.vladi.si naj podpre moj predlog za nadaljno obravnavo, v nasprotnem primeru naj mi s proti argumenti navede zakaj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Prosil bi tudi za kakšen amandma k predlogu.

Lep pozdrav

Verzija predloga z dne, 8. 6. 2011 | 16:19:38

Ukinitev družbo z omejeno odgovornostjo in delniških družb

Pozdravljeni,

v Sloveniji imajo 2 vrsti gospodarskih družb, delimo jih na osebne gospodarske družbe in pa kapitalske gospodarske družbe. Razlika med njimi je v tem, da lastniki osebnih gospodarskih družb v primeru stečaja gospodarske družbe odgovarjajo upnikom in delavcem z osebnim premoženjem, v kapitalskih družbah pa ni potrebno odgovarjati z osebnim premoženjem.

Ker je naravi praksa taka, da podjetniki raje odpirajo kapitalske gospodarske družbe kot pa osebne gospodarske družbe, imamo v sloveniji 80% kapitalskih družb in pa samo 20% osebnih družb. To je samoumevno, saj kdo pa bi hotel nositi odgovornost, če pa je ni potrebno.

Osebne gospodarske družbe so: družba z neomejeno odgovrnostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in pa tiha družba. Kapitalske družba pa so: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) delniška družba (d.d.). in pa komanditna delniška družba (k.d.d.).

Pri družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni družbi (k.d.) pa eni lastniki odgovarjajo z osebnim premoženjem (komplementarji), drugi pa ne (komanditi). Tiha družba pa ima eno posebno zakonodajo, ki v tej obravnavi ni pomembna. Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniški družbi (d.d.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni delniški družbi (k.d.d.) eni delničarji upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem(komplementarji), drugi pa ne (komanditi).

Moralno najbolj sporne družbe sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniška družba (d.d.), kjer z osebnim premoženjem ne odgovarja nihče. Tako lahko lastniki prostovoljno (na ilegalen način) črpajo sredstva iz podjetja, si na ta način polnijo žepe, podjejte gre v stečaj, delavci pa upniki ostanejo brez vsega. Ker je ta (ilegalno) črpana sredstva težko nadzorovati in nobena metoda ne pomaga, ja najboljša rešitev ukinitev teh 2 kapitalskih družb.

Vlada naj z zakonom preoblikuje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), delniške družbe (d.d.) pa v komanditne delniške družbe (k.d.d.). To naj doseže tako, da naj s postopnim obdavčevanjem začne odganjati lastnike teh družb, ki bodo s tem prisiljeni preoblikovati družbe v drugo obliko družb. Obenem pa naj ukine davek na dobiček in daven na promet vsem ostalim družbam, da bi na ta način privabila lastnike k ustanovitvi ostalih družb, ki so ostale na voljo. To je edina rešitev za te grozote, ki jih delavci in upniki preživljamo med trenutno gospodarsko krizo (2008 - 2011) .

Živimo v demokratični, liberalni državi, kjer je vsak posameznik svoboden in osebno odgovoren za vse stvari, ki jih počne v življenju. Tako namreč piše v Ustavi Republike Slovenije. Ampak če so posamazniki osebno svobodni in odgovorni, to pomeni, da bi morali posamezniki biti tudi osebno odgovorni za posledice, ki jih počnejo. V tem primeru morajo torej osebno odgovarjati za finančno škodo, ki jo povzročijo podjetju. S tem, ko država dovoli delniške družbe (d.d.) in pa družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) krši Ustavo Republike Slovenije, saj bi moral vsak osebno odgovarjati za stvari, ki jih počne v življenju. iz tega sledi, da sta delniška družba (d.d.) in pa družba z neomejeno odgovornostjo narejene protiustavno, čeprav na prvi pogled ne zgleda. Sami tisti, ki dejansko razume Ustavo Republike Slovenije lahko vidi, da sta ti 2 družbi narejeni protistavno. Očitno je in ob enem tudi žalostno, da tega ne vidi niti Ustavno sodišče, ki bi to morali videti.

Tukaj so navedeni členi Ustave Republike Slovenije, ki jih država ta krši s tem, ko dovoli družbe z omejeno odgovornostjo (d.d.) in pa delniške družbe (d.d.):

2. člen

Slovenija je pravna in socialna država.

66. člen

(varstvo dela)

Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

67. člen

(lastnina)

Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Zakon določa način in pogoje dedovanja.

74. člen

(podjetništvo)

Gospodarska pobuda je svobodna.

Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

153. člen

(usklajenost pravnih aktov)

Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.

Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.;

Naprošam vlado in uporabnike portala predlagam.vladi.si naj podpre moj predlog za nadaljno obravnavo, v nasprotnem primeru naj mi s proti argumenti navede zakaj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Prosil bi tudi za kakšen amandma k predlogu.

Lep pozdrav

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si