Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev družbo z omejeno odgovornostjo in delniških družb

6196 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

v Sloveniji imamo 2 vrsti gospodarskih družb, delimo jih na osebne gospodarske družbe in pa kapitalske gospodarske družbe. Razlika med njimi je v tem, da lastniki osebnih gospodarskih družb v primeru stečaja gospodarske družbe odgovarjajo upnikom in delavcem z osebnim premoženjem, v kapitalskih družbah pa ni potrebno odgovarjati z osebnim premoženjem.

Ker je naravi praksa taka, da podjetniki raje odpirajo kapitalske gospodarske družbe kot pa osebne gospodarske družbe, imamo v sloveniji 80% kapitalskih družb in pa samo 20% osebnih družb. To je samoumevno, saj kdo pa bi hotel nositi odgovornost, če pa je ni potrebno.

Osebne gospodarske družbe so: družba z neomejeno odgovrnostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in pa tiha družba. Kapitalske družba pa so: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) delniška družba (d.d.). in pa komanditna delniška družba (k.d.d.).

Pri družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni družbi (k.d.) pa eni lastniki odgovarjajo z osebnim premoženjem (komplementarji), drugi pa ne (komanditi). Tiha družba pa ima eno posebno zakonodajo, ki v tej obravnavi ni pomembna. Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniški družbi (d.d.) v primeru stečaja podjetja lastniki upnikom in delavcem ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Pri komanditni delniški družbi (k.d.d.) eni delničarji upnikom in delavcem odgovarjajo z osebnim premoženjem(komplementarji), drugi pa ne (komanditi).

Moralno najbolj sporne družbe sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in pa delniška družba (d.d.), kjer z osebnim premoženjem ne odgovarja nihče. Tako lahko lastniki prostovoljno (na ilegalen način) črpajo sredstva iz podjetja, si na ta način polnijo žepe, podjejte gre v stečaj, delavci pa upniki ostanejo brez vsega. Ker je ta (ilegalno) črpana sredstva težko nadzorovati in nobena metoda ne pomaga, ja najboljša rešitev ukinitev teh 2 kapitalskih družb.

Vlada naj z zakonom preoblikuje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), delniške družbe (d.d.) pa v komanditne delniške družbe (k.d.d.). To naj doseže tako, da naj s postopnim obdavčevanjem začne odganjati lastnike teh družb, ki bodo s tem prisiljeni preoblikovati družbe v drugo obliko družb. Obenem pa naj ukine davek na dobiček in daven na promet vsem ostalim družbam, da bi na ta način privabila lastnike k ustanovitvi ostalih družb, ki so ostale na voljo. To je edina rešitev za te grozote, ki jih delavci in upniki preživljamo med trenutno gospodarsko krizo (2008 - 2011) .

Živimo v demokratični, liberalni državi, kjer je vsak posameznik svoboden in osebno odgovoren za vse stvari, ki jih počne v življenju. Tako namreč piše v Ustavi Republike Slovenije. Ampak če so posamazniki osebno svobodni in odgovorni, to pomeni, da bi morali posamezniki biti tudi osebno odgovorni za posledice, ki jih počnejo. V tem primeru morajo torej osebno odgovarjati za finančno škodo, ki jo povzročijo podjetju. S tem, ko država dovoli delniške družbe (d.d.) in pa družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) krši Ustavo Republike Slovenije, saj bi moral vsak osebno odgovarjati za stvari, ki jih počne v življenju. iz tega sledi, da sta delniška družba (d.d.) in pa družba z neomejeno odgovornostjo narejene protiustavno, čeprav na prvi pogled ne zgleda. Sami tisti, ki dejansko razume Ustavo Republike Slovenije lahko vidi, da sta ti 2 družbi narejeni protistavno. Očitno je in ob enem tudi žalostno, da tega ne vidi niti Ustavno sodišče, ki bi to morali videti.

Tukaj so navedeni členi Ustave Republike Slovenije, ki jih država ta krši s tem, ko dovoli družbe z omejeno odgovornostjo (d.d.) in pa delniške družbe (d.d.):

2. člen

Slovenija je pravna in socialna država.

14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

66. člen

(varstvo dela)

Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

67. člen

(lastnina)

Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Zakon določa način in pogoje dedovanja.

74. člen

(podjetništvo)

Gospodarska pobuda je svobodna.

Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

153. člen

(usklajenost pravnih aktov)

Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.

Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.;

Naprošam vlado in uporabnike portala predlagam.vladi.si naj podpre moj predlog za nadaljno obravnavo, v nasprotnem primeru naj mi s proti argumenti navede zakaj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Prosil bi tudi za kakšen amandma k predlogu.

Lep pozdrav

17 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mlad26 45 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 8. 2011

Odziv Ministrstva za gospodarstvo

Načelo ločenosti premoženja družbe od osebnega premoženja družbenikov je eno temeljnih načel korporacijskega prava. V slovenskem pravnem sistemu predstavlja temeljni korporacijski predpis Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, 65/09-UPB3, 33/2011 v nadaljevanju: ZGD-1). Določbe, ki urejajo delniško družbo (v nadaljevanju: d.d.) in družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.o.o.) so zapisane v 168. – 463. in 471. – 526. členu ZGD-1. Navedene določbe so v veliki meri povzete po nemški in avstrijski zakonodaji, spremembe zakona od njegovega sprejetja leta 1993 dalje pa so predvsem posledica prilagoditve zakonodaje pravu EU. Pri tem se nekatere od sprememb in dopolnitev, ki izvirajo iz prava EU nanašajo na vse gospodarske družbe, nekatere pa izrecno na d.d. in d.o.o. Za oris naj navedemo le nekatere izmed direktiv, ki urejajo področje kapitalskih družb: najstarejša direktiva oz. prva (publiciteta) direktiva ureja objavo, veljavnost sprejetih obveznosti družbe in ničnost vpisa družbe, druga (kapitalska) direktiva zahteva harmonizacijo ključnih korporacijskih institutov ustanavljanja in ohranjanja ali spreminjanja kapitala d.d., namen tretje direktive (o združitvah) je zagotoviti varnost in primerno obveščenost delničarjev in upnikov v postopkih združitev, četrta (bilančna) direktiva ureja sestavo, sprejem in publiciteto letnega poročila kapitalskih družb itd. Kot vidimo se direktive v večji meri nanašajo na urejanje razmerij znotraj kapitalskih družb, kar priča o njihovi pomembnosti za gospodarski sistem današnjega časa.

Ukinitev kapitalskih družb kot takih, zato ne more predstavljati rešitev za probleme, ki jih navajate. Menimo tudi, da so sankcije za primere zlorab gospodarskih družb in oškodovanja upnikov zaradi nepoštenega poslovanja ustrezno urejene že v obstoječi zakonodaji, med drugim v ZGD-1, Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/2008- UPB1) ter Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, 47/11, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Naj jih v nadaljevanju na kratko pojasnimo.

Izjemo od splošnega pravila, da za obveznosti družbe družbeniki ne odgovarjajo, predstavlja institut spregleda pravne osebnosti, ki je urejen v 8. členu ZGD-1. Ta določa, da so za obveznost družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če:

  • so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
  • so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
  • so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim premoženjem ali
  • so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Spore glede odgovornosti družbenikov v zgoraj navedenih primerih sodišča obravnavajo prednostno. Odgovornost članov organa vodenja in nadzora ureja 263. člen ZGD-1, ki določa, da morajo člani organa vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.

V 264. členu pa ZGD-1 določa odškodninsko odgovornost osebe, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev.

Tožbo za povrnitev škode natančneje določa 327. člen ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo (če je tako sklenila skupščina z navadno večino) vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora v šestih mesecih od dneva skupščine. Če je to tožbo potrebno vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa družbo v postopkih pred sodiščem.

ZGD-1 v 503. členu tudi določa, da v primeru družbe z omejeno odgovornostjo družbenik lahko vloži tožbo v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil dolžnosti družbenika pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Družbenik lahko vloži tožbo tudi proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe.

Dalje KZ-1 v 24. poglavju ureja kazniva dejanja zoper gospodarstvo, med katerimi je v 226. členu določen tudi lažni stečaj. KZ-1 določa sankcije tudi za kazniva dejanja oškodovanja upnikov, poslovne goljufije, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti idr.

ZFPPIPP v 42. in 43. členu določa odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov. Poslovodstvo nosi odškodninsko odgovornost nasproti upnikom v primeru, da ne opravi pravočasno vseh dejanj, ki jih zakon predpisuje v primeru insolventnosti družbe. Razlogi za odškodninsko odgovornost članov nadzornega sveta pa so skladno s 43. členom izpolnjeni v primeru, da je bil nad družbo začet stečajni postopek in je poslovodstvo v dveh letih pred začetkom stečaja predlagalo sklep o povečanju osnovnega kapitala z vložki in je nadzorni svet presodil, da družba ni insolventna in ni potrebno povečanje osnovnega kapitala ali pa je skupščina zavrnila sklep o povečanju osnovnega kapitala. Odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta je uvedena tudi, če le-ti od poslovodstva niso zahtevali poročil o poslovanju po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1 ali če bi na podlagi letnega ali drugih poročil lahko ugotovili insolventnost družbe, pa pri tem niso ukrepali kot določa ZFPPIPP. Skladno z ZFPPIPP velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva ali nadzornega sveta škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom do katere je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku, zakon pa dalje opredeljuje tudi višino do katere je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za povzročeno škodo.

Glede na zgoraj navedene možnosti, ki jih že ureja pozitivna zakonodaja, menimo, da bi bilo predvsem pomembno, da deležniki ozavestijo možnosti, ki jih že imajo in da se ti institutu začnejo tudi v praksi čim bolj uporabljati.

Priloge:

Komentarji




  • Ikona uporabnika kawboy kawboy

    Še večji problem je v tem, ker ni ustreznega nadzora in mehanizma, da bi katerokoli družbo ali sp ki ga ima delodajalec ustrezno pobrali saj je narejena škoda višja od vsega premoženja, ki ga ima storilec dolžnik do vseh oškodovancev v tej verigi skupaj. Tega pa nobena institucija ne preverja. Glavnino bo država dobila ali pa vsaj del tega, ostali bodo ostali praznih rok.

  • Ikona uporabnika kawboy kawboy

    Lahko se vse naredi, pa žal ni nobenega efekta saj imunski sistem države ne deluje. Ker je vse tako dvolično, da si vsak po svoje razlaga ustavo in zakonodajo na takšen način ne pridemo nikamor in iz mrtve točke. Premalo je varovalk in zaščite za oškodovance in prizadete. Preveč ovir in zavlačevanja s strani pristojnih državnih institucij, preveč zakomplicirano, da še sami ne vedo kaj je prav in kaj narobe. Da o dokazih v raznih primerih sploh ne izgubljam besed, ker je to v praksi pred sodiši praktično misija nemogoče, saj še tako konkreten dokaz kot so bančni izpiski in pogodbe ter priče in prijave ne štejejo kot dovolj tehten dokaz. Sami pa niso osebno prizadeti in oškodovani. Zakaj nimamo takšnega sistema kot v sosednji Avstriji in strožjih sankcij zoper posameznike delodajalce, če ne delajo in ne poslujejo ter ne spoštujejo delavnopravne zakonodaje ter ostale zakonodaje kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o finančnem poslovanju podjetij, obligacijski zakonik, ostale zakone, ki morajo biti v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pravom in zavezami ter v skadu z ustavo.

  • p pravica_ljudem

    Mene skrbi ravno zadnje pri odzivu organa...skrbi me da nihče ne pozna tega dovolj in da se o tem premalo govori. Prav tako me skrbi da je dokazovanje kridve v tem primeru pri naših sodiščih obupno težaško.

  • L LUČ

    STRINJAM SE. UKINITI DAVEK ZA TISTE KI POŠTENO NOSIJO ODGOVORNOST IN GA PUSTITI LE TISTIM, KI NOČEJO PREVZETI ODGOVORNOSTI

  • b benF86

    Večje davke? Podjetja že tako morajo najprej plačati davek na dobiček podjetja (20 %), nato davek na kapitalske dobičke (spet 20 %) in na koncu še dohodnino. Torej je vsak dobiček praktično trikrat obdavčen.

     

    In vi bi VIŠALI davke?

    • m mlad26

      Tako je, še bi jih višal! D.o.o.-je in d.d.-je na 50% davek, ostale družbe na 0% davek na dohodek in 0% davek na dobiček!!!!

  • p pravica_ljudem

    Hja..če nič druzga bi lahko mal večje davke dal tistim ki ne nosijo osebne odgovornosti ane. Ne bi škodl ...vsaj en mal.

  • b benF86

    Čudovito. Že če samo 10 % vseh prisilno preoblikovanih d.n.o.-jev zapre vrata, to pomeni, da bo brezposelnost narasla za 8 % (10 % od 80 %). Odlična rešitev za krizo.

     

    Če imate dokaze, da nekdo ilegalno črpa denar iz podjetij, jih predajte pristojnim organom, v vsakem primeru pa, prosim, nehajte s predlogi, ki bi očitno ubili slovensko gospodarstvo.

    • m mlad26

      Do dokazov ne moremo prit, ker lahko do njih pride samo policija ali inšpekcija! Najbolj očitni dokazi, da gre za črpanje je, da imajo lastniki vile in jahte, podjetje gre pa v stečaj!!! Boljšega dokaza ne rabiš!!!

       

      D.n.o. je pa super stvar, ker te ne vpraša ali si vilo in jahto zaslužil po pošteni poti, ampak ti jahta in vila kar zgine, brez da bi rabil kar koli dokazovat:-)! A ni lepo to???

    • b benF86

      Zato pa se poda prijava policiji in/ali inšpekciji.

       

      Še jaz, ki sem laik, se lahko spomnim par metod za popolnoma legalno "črpanje denarja iz podjetja", kaj šele stari mački z bataljoni odvetnikov.

       

      Najbolj smešno pa je domnevati, da slednji ne znajo zaščititi svojih sredstev pred optimisti, ki mislijo, da bi z d.n.o.-ji in s.p.-ji karkoli rešili. Ker je tako težko prepisati svoja sredstva na ženo, pravno osebo iz tujine ipd.

       

      Ukinitev družb z omejeno odgovornostjo bi škodovala le malim podjetnikom, ki poskušajo uspeti na pošten način in naredijo tu in tam kaj na črno ipd. Tisti, ki pa resnično kradejo tovarne in ne šraufe, kot pravi Smolar, pa bodo še naprej popolnoma varni.

    • m mlad26

      Saj d.o.o.-je in d.d.-je bi morala ukiniti cela Evropska unija (seveda pod njihovim imenom), drugače nisi naredil nič. Če ne drugega, bi z d.n.o.-ji rešil to, da tisti, ki je pokradel tovarno, ne bi mogel odpreti novega podjetja, ne bi mogel imeti tekočega računa na banki, ne bi mogel imeti denarja v zlatu in delnicah, itd. Torej, ta ukinitev mora postati evropska, ne pa samo slovenska.

    • z znalček

      Se vidi, da si res še zelo mlad. Najbrž bi ti bilo všeč v DLR (severni) koreji.

    • b benF86

      Ena beseda - offshore. Potem pa si lahko EU zatakne nekam svoje ukinitve omejene odgovornosti :P Razen če hkrati prepovejo trgovanje z državami zunaj EU. Verjetnost tega si lahko izračunate sami.

    • m mlad26

      znalček, dovolj sem star, da sem okusil, kako zgleda, ko ti ne plačajo 2 plač (februar in marec 2010) in še sedaj nisem odplačal vseh pufov, ker nisem imel š čim plačat, pa na koncu nisem mogel še nove službe dobit. Predsednik si je kupil pa novega AUDI-ja, ki ga je od podjetja kupil za 15000EU, podjetje pa je kupilo AUDI za 40000EU. Tako mu je šlo v žep 25000EU. potem je kupil novo opremo za 1000000 EU od podjetja v katerm je imel sam delnice in pa njegov prijatelj. torej je moja plača končala v njegovem podjetju, namesto na mojem računu. je to v redu?

       

      Kar pa se Severne Koreje tiče, tam ne smeš niti d.n.o. - jev odpret. tako da me ne primerjaj s Severno Korejo. Drugače pa, zame "prosti trg" ne pomeni, da je anarhizem samo za lastnike, ampak anarhizem tudi za delavce. Vsekakor bi z d.n.o - jo to dosegel!

    • b benF86

      Naj ugibam - imaš svoje stanovanje, morda celo bajto, novo kupljen avto ...

       

      Me pa prav zanima tudi, zakaj ne moreš dobiti dela, če si res tako sposoben, kot impliciraš. Konec koncev lahko odpreš tudi svoj s.p. in z vso odgovornostjo odlično vodiš biznis popolnoma v korist svojim bodočim delavcem.

       

      Ahja, se je pa tudi meni že zgodilo, da nisem dobil plačanega dela. Le da se jaz kreditov izogibam kot hudič križa.