Odprava neenakopravnost voznikov z drugimi davkoplačevalci

Odziv Ministrstva za notranje zadevev

Ministrstvo za notranje zadeve v nadaljevanju podaja odgovor na predlog, da se poklicne voznike v mednarodnem cestnem prometu izvzame iz obveznosti opravljanja tečaja in izpita iz znanja slovenskega jezika kot pogoja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
 

1. Pravni okvir pogoja znanja slovenščine na osnovni ravni (A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira) v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje

V skladu z drugim odstavkom 5. člena Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas[1], države članice od državljanov tretjih držav za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas lahko zahtevajo, da izpolnjujejo pogoje za integracijo v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

1. aprila 2023 je začela veljati novela Zakona o tujcih (ZTuj-2G)[2], ki je uvedla pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni (A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu (državljanu tretje države) po petletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 52. člena Zakona o tujcih).

Za prošnje, vložene od 1. novembra 2024 dalje, mora tujec v postopku predložiti tudi spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni (A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvirja).
 

1.1 Kategorije tujcev, za katere se šteje, da pogoj izpolnjujejo

Šteje se, da tujec izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni, če:

• je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali
• je končal šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji ali
• je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali
• če je starejši od 60 let ali mlajši od 18 let.

Pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni.
 

1.2 Kategorije tujcev, ki jim pogoja ni treba izpolnjevati

Pogoja znanja slovenskega jezika na osnovni ravni ni treba izpolnjevati:

• tujcu, ki se mu dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, ter
• tujcu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.

2. Možnosti učenja slovenskega jezika in opravljanja obveznega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni (A2)

Učenje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe se izvaja kot enotni program z imenom Začetna integracija priseljencev – ZIP, za družinske člane tujcev pa slovenščina na preživetveni ravni. Udeleženec v programu pridobiva znanje za sporazumevanje v slovenščini in spoznava nekatere značilnosti slovenske družbe, zgodovine in kulture. Program obsega 180 ur, kdor pa na podlagi internega preizkusa znanja ne dosega pričakovanih rezultatov, pa je upravičen še do dodatnih 60 ur učenja. Program izvaja večje število izvajalcev, ki program izvajajo v 41 krajih po Republiki Sloveniji. Izvajalci se skušajo udeležencem čim bolj približati s fleksibilnostjo pri oblikovanju skupin in terminov, tako tečaji potekajo dopoldne, popoldne in tudi v večernih urah, to je po 18. uri. Tečaji se lahko zaradi posebnih okoliščin posameznika izvajajo tudi preko spletnih orodij.

Izvajalci, s katerimi ima Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) sklenjene pogodbe, se v največji meri prilagajajo željam posameznika po terminu in predhodnem znanju slovenskega jezika.

Preizkusi znanja Slovenščina kot drugi in tuji jezik na vstopni (A1) in osnovni ravni (A2/B1) se prav tako izvajajo v več krajih (18) po Republiki Sloveniji, ravno tako pa tudi ob sobotah.

Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

[1]UL L 16, 23.1.2004, p. 44–53, dostopna na: https://eurlex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/?uri=celex:32003L0109

[2] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G), Uradni list RS, št. 48/23, dostopen na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-1450