10. 2. 2025
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Slovenija je za izboljšanje kakovosti zraka, predvsem kar zadeva delce PM10 in drobne delce PM2,5, sprejela že vrsto ukrepov na več ravneh. Dolgoročni cilj teh ukrepov je doseči raven kakovosti zraka, ki nima negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Z namenom zmanjševanja onesnaževanja zunanjega zraka v Sloveniji smo pripravili različne operativne programe, ki z različnimi ukrepi naslavljajo tako individualna mala kurišča kot promet.
Za zmanjšanje onesnaževanja zunanjega zraka na nacionalni ravni je Vlada RS maja 2024 sprejela Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OP NOZ). V njem so opredeljeni ukrepi za doseganje ciljnih emisij onesnaževal zunanjega zraka, s čimer se bo doseglo izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje zakisljevanja, evtrofikacije in ozonskih poškodb rastlin. V OP NOZ so vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno z energetiko, ogrevanjem v gospodinjstvih, industrijo, kmetijstvom, cestnim prometom, necestno mobilno mehanizacijo in uporabo topil.
Za ohranjanje kakovosti zunanjega zraka na nivoju celotne Slovenije je Vlada RS novembra 2021 sprejela Operativni program ohranjanja kakovosti zraka, ki predstavlja enoten načrt za celotno Slovenijo. Pri tem država uresničuje ukrepe, ki si jih je zadala sama, občine pa predlagane ukrepe uresničujejo v skladu s svojimi pristojnostmi ter jih umeščajo v svoje programe in predpise. Občine imajo pri tem pomembno nalogo, da sprejmejo pravila glede prednostnih virov oskrbe z energijo. To lahko storijo na način, da namesto malih kurilnih naprav (v nadaljevanju MKN) na lesno biomaso kot prednostni način ogrevanja določijo daljinske sisteme ogrevanja ter druge bolj trajnostne in čiste vire energije, kadar so ti na voljo. Pravila glede prednostnih virov oskrbe z energijo lahko občina določi v občinskih prostorskih načrtih, občinskih podrobnih prostorskih načrtih, občinskih odlokih ter strateških dokumentih.
Za varstvo zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 je Vlada RS novembra 2009 Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10. Poudarek je na izhodiščih za pripravo, sprejem in izvedbo načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka za območja, ki so bila zaradi preseganja mejnih vrednosti koncentracije PM10 v zunanjem zraku opredeljena kot degradirana območja. Od leta 2013 je bilo v Sloveniji sprejetih 7 načrtov (Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Murska Sobora, Zasavje, Kranj, Novo mesto). Namen teh načrtov je bilo v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, ki se izvajajo dopolnilno k ukrepom, ki se uveljavljajo na ravni celotne države. Z uspešnim izvajanjem ukrepov načrtov za izboljšanje kakovosti zraka je bila kasneje na vseh območjih dosežena skladnost, zato se trenutno na nobenem območju ne izvajajo omenjeni načrti.
Meritve Agencije RS za okolje kažejo, da onesnaženost zraka z delci PM10 v letu 2023 ostaja na podobni ravni kot v preteklih letih. Ravni delcev PM10 na nobenem merilnem mestu niso presegle dovoljenega števila preseganj (35) dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (50 μg/m3). Največje število preseganj (33) je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva. Letna mejna vrednost za delce PM10, ki znaša 40 μg/m3, v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost, 27 μg/m3, je bila zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer se ostalim izpustom pridružijo še sveži izpusti iz prometa.
Na Sliki 1 in Sliki 2 je prikazan trend onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2023. Prikazano je najnižje in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. Opazimo lahko, da je v obdobju od leta 2005 naprej predvsem na urbanih lokacijah opazen trend zmanjševanja ravni delcev, med tem ko na podeželskih merilnih mestih ni opaznega večjega trenda zmanjševanja.
Letna mejna vrednost 20 μg/m3 za PM2,5 v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost PM2,5 je bila v letu 2023 izmerjena na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti in je znašala 19 μg/m3. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v Tabeli 1, kažejo, da nivo onesnaženosti ostaja približno enak.
V obdobju 2000‒2022 so se izpusti delcev PM10 zmanjšali za 23 %, delcev PM2,5 pa za 33 %. Zmanjšanje izpustov je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah.
Kljub zmanjšanju izpustov je zrak v Sloveniji še vedno najbolj obremenjen v zimskem času z emisijami iz MKN na lesno biomaso. Pri kurjenju lesne biomase nastajajo zdravju in okolju škodljive snovi: delci PM10, drobni delci PM2,5, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine, težke kovine, benzo(a)piren in drugi policiklični aromatski ogljikovodiki ter dioksini in druga obstojna organska onesnaževala. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2022 prispevala 50 %, k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 71 %. S tega razloga so ukrepi na področju MKN ključni za izboljšanje kakovosti zraka.
Pri Eko skladu so na voljo subvencije za zamenjavo dotrajanih MKN. Iz Sklada za podnebne spremembe je za obdobje 2023‒2026 namenjenih skupaj 117,004 mio EUR za spodbude za večjo avtonomijo pri energetski oskrbi stavb in zamenjava starih kurilnih naprav. Sofinancira se zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb, ki omogočajo daljinsko upravljanje odjema električne energije. Za prejemnike redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka znaša višina subvencije za zamenjavo MKN do 100 % stroškov naložbe.
Da je ogrevanje z MKN varno in učinkovito, uporabnikom pomagajo dimnikarske službe, ki s čiščenjem in pregledi kurilnih naprav ter svetovanjem preprečijo marsikateri požar ali zastrupitev s ogljikovim monoksidom. Prav je, da se zavedamo, da le pravilno vzdrževana MKN prispeva k čistejšemu zraku, boljšim bivalnim pogojem ter varovanju zdravja ter premoženja uporabnikov. Uporabniki so obvezni zagotoviti redni pregled in čiščenje MKN.
Ker je pomembno, s kakšnim gorivom se ogrevamo, je MOPE v letu 2024 ponovno financiralo test kakovosti lesenih peletov in drv. Test je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, ki je potrošnikom v pomoč za lažjo odločitev pri nakupu goriva. Test je financiralo MOPE ter s tem omogočilo brezplačno objavo rezultatov, ki so dostopni na spodnjih straneh (za ogled rezultatov se je treba registrirati):
Z 10. decembrom 2024 je začela veljati revidirana Direktiva o kakovosti zunanjega zraka, za katero ima Slovenija dve leti časa, da jo prenese v nacionalni pravni red. Revidirana direktiva določa bolj ambiciozne standarde kakovosti zunanjega zraka, ki so se približali smernicam Svetovne zdravstvene organizacije. Novi standardi kakovosti zunanjega zraka bodo začeli veljati s 1. januarjem 2030, vendar nas nova direktiva zavezuje k izvajanju ukrepov že pred tem rokom.
Države članice smo dolžne sprejeti vse potrebne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka in dosego mejnih vrednosti onesnaževal v predpisanih rokih, pri čemer se od nas pričakuje, da bomo že pred letom 2030 izvajali politike in ukrepe za doseg teh ciljev.
Glede na trenutno kakovost zunanjega zraka, bomo v naslednjih letih morali sprejeti dodatne ukrepe, da bo Slovenija zagotovila doseganje novih pravno zavezujočih mejnih in ciljnih vrednosti kakovosti zraka, predvsem kar zadeva doseganje mejnih vrednosti za delce PM2,5, PM10, dušikovega dioksida, benzo(a)pirena in prizemnega ozona.
Poleg omenjenih programov na področju zraka pa pripomorejo k zmanjšanju emisij onesnaževal zraka tudi drugi programski in strateški dokumenti politike blaženja podnebnih sprememb in energetske politike ter dokumenti na drugih strateških področjih, vključno s prometom, industrijo ter kmetijstvom. Za doseg novih ambicioznih standardov kakovosti zraka bo treba posodobiti, okrepiti in sprejeti dodatne ukrepe tudi v vseh ustreznih sektorjih, vključno z energetiko, prometom industrijo in kmetijstvom.