4. 2. 2025
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Splošno pojasnjujemo, da Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE, v nadaljevanju ZPPreb-1), ki ureja prijavo prebivališča, v četrtem odstavku 7. člena določa, da je ob prijavi stalnega prebivališča treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku, rabi ali služnosti stanovanja, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Upravna enota v uradnih evidencah preveri podatek o lastništvu oziroma solastništvu, če je to potrebno. Navedeno velja tudi za prijavo začasnega prebivališča (četrti odstavek 13. člena ZPPreb-1).
Četudi je predlog podan z vidika reševanja širše problematike, tako neprijavljenih dohodkov od oddajanja nepremičnin in nadzora nepremičninskega trga, kot tudi fiktivnih prijav in prijav oseb, katerim lastniki niso dali soglasja za prijavo na naslov (fiktivna prijava), pa gre izpostaviti, da stalno/začasno prebivališče na naslovu prijavljajo tudi osebe, ki so v sorodstvenih, partnerskih, prijateljskih in drugih osebnih razmerjih z lastniki (solastniki) nepremičnin. Z najemno pogodbo, ki je pravno urejena v Obligacijskem in Stanovanjskem zakoniku, se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar (določeno nepremičnino) v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Glede na različne življenjske situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju, pa po oceni Ministrstva za notranje zadeve ni mogoče lastnikom nepremičnim določiti zakonske dolžnosti sklepanja najemnih pogodb, zlasti ne, če se na naslov prijavlja oseba, od katere lastnik ne želi plačila najemnine (npr. družinski član lastnika, njegov zakonec itd.). Tudi morebitno ločevanje med osebami, katere bi morale v postopku prijave prebivališča predložiti najemno pogodbo, in osebami, ki bi ob prijavi prebivališča lahko predložile soglasje lastnika, torej morebitno razlikovanje med statusi oseb, ki prijavljajo prebivališče, bi v praksi pomenilo, da bi morale upravne enote ob prijavi prebivališča uvesti ugotovitvene postopke, v katerih bi na podlagi zbranih dokazov ugotavljale razmerja med lastnikom (solastnikom) nepremičnine in osebo, ki prijavlja prebivališče. Zahteva po predložitvi najemne pogodbe v postopku prijave prebivališča je tako neživljenjska, hkrati pomeni oteženo prijavo prebivališča, ob tem pa gre izpostaviti tudi bistvo lastninske pravice, ki lastniku omogoča prosto razpolaganje s svojo nepremičnino. Iz navedenih razlogov predlog, da se kot dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu upošteva samo najemna pogodba (ki je prijavljena na FURS-u), ni sprejemljiv.
Dodatno pojasnjujemo, da je Ministrstvo za notranje zadeve v okviru sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1A, ki je začel uporabljati 27. 6. 2021) preučevalo ukrepe, ki bi preprečevali fiktivne prijave, tako je preučevalo tudi morebitne spremembe četrtega odstavka 7. člena ZPPreb-1. Ob navedenem je ministrstvo ocenilo, da bi morebitne dodatne administrativne ali finančne obremenitve lastnikov nepremičnin posledično privedle k opuščanju prijavne obveznosti. Izpostaviti gre, da se v Republiki Sloveniji na letni ravni izvede večje število prijav prebivališč, v letu 2024 je tako začasno prebivališče prijavilo 279.939 posameznikov, stalno pa 101.306 posameznikov,[1] zaradi posameznih fiktivnih prijav, ki so posledica kršitve določb ZPPreb-1, pa je ministrstvo ocenilo, da bi bilo obremenjevanje vseh lastnikov (solastnikov), pa tudi vseh posameznikov, ki prijavljajo prebivališče, nesorazmeren ukrep, ki ne more voditi k nalaganju dodatnih obveznosti oziroma finančnih obremenitev vsem posameznikom, ki prijavljajo prebivališče skladno z ZPPreb-1. Dodajamo, da je novela ZPPreb-1A, zaradi različnih življenjskih situacij, ki so ob prijavi prebivališča izkazale potrebo po spremembi zakonodaje, nabor dokazil razširila tudi na dokazilo o užitku, rabi ali služnosti stanovanja in dokazilo o stavbni pravici, ki nedvoumno dokazujejo pravico do prebivanja na naslovu.
Če se predlog spremembe četrtega odstavka 7. člena nanaša zgolj na dodatno pogojevanje najemih pogodb, kot enega izmed dokazil o pravici do prebivanja na naslovu, pa splošno pojasnjujemo, da je z vidika prijave prebivališča bistveno zgolj, da najemna pogodba izkazuje soglasje lastnika (solastnika), da določen posameznik prebiva na naslovu njegove nepremičnine. Predlog glede dodatnega formalnega pogoja (prijava na FURS), ki bi ga predložene najemne pogodbe (ki bi sicer izkazovale soglasje lastnika) morale izpolnjevati, bi bilo potrebno temeljito preučiti zlasti z vidika morebitnega omejevanja prijavne obveznosti posameznikom, ki bi na naslovu dejansko prebivali (obveznost prijave prebivališča namreč velja v osmih dneh od naselitve na naslovu), saj je namen ZPPreb-1 dosežen, če imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, na katerem dejansko prebivajo. Zaradi lastnikov nepremičnin, ki najemne pogodbe ne bi želel prijaviti FURS-u, namreč posledično posamezniki, ki bi na naslovu nepremičnine dejansko stalno/začasno prebivali, ne bi mogli izpolniti prijavne obveznosti v skladu ZPPreb-1. Po oceni ministrstva bi posledično narastlo tudi število postopkov preverjanja resničnosti prijave in postopkov ugotavljanja prebivališča, ki jih upravne enote vodijo po uradni dolžnosti, kar bi privedlo k dodatni preobremenjenosti upravnih enot in dolgotrajnosti upravnih postopkov. Ne glede na navedeno bo Ministrstvo za notranje zadeve, z namenom preprečevanja fiktivnih prijav, predlog podrobneje analiziralo (ocena učinka) ob pripravi sprememb zakonodaje na področju prijave prebivališča, ob tem pa poudarjamo, da bi takšen predlog moral pridobiti tako podporo deležnikov v medresorskem usklajevanju, kot tudi podporo širše javnosti.