23. 1. 2025
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
V vašem predlogu izpostavljate, naj se spet začnejo financirati športne interesne dejavnosti, saj otroci zlasti starejši, po vašem mnenju v šolah nimajo več na izbiro športov, pač pa le umirjene dejavnosti. Starši ne želite več plačevati športnim klubom, ki jim ni v interesu rekreacija otrok, pač pa tekmovanja in favoriziranje najboljših.
V nadaljevanju vam sporočamo, da je Zavod RS za šolstvo oblikoval nov kurikularni dokument, ki se je od šolskega leta 2018/2019 do 2022/2023 preverjal s poskusom »Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« na 145 šolah. Od šolskega leta 2024/2025 naprej pa se v skladu s spremembo Zakona o osnovni šoli novi razširjeni program postopno uvaja na vse osnovne šole.
Z novim kurikularnim dokumentom vsebine in dejavnosti razširjenega programa osnovne šole povezane v celoto in nadgrajene s cilji, načeli in izhodišči, temelječimi na sodobnih kognitivnih teorijah učenja, teorijah ustvarjalnosti in z izhodišči strateških dokumentov ter raziskav o učinkovitosti učenja ter poučevanja. Zasnovan je tako, da se z obveznim delom programa osnovne šole dopolnjujeta z vidika vsebin, interesov in potreb učencev, pri čemer spreminja, dopolnjuje in plemeniti dosedanji (razširjeni) program osnovne šole. Temelji na vrednotah osnovnega izobraževanja, ki vključujejo človekove pravice, enakost, demokracijo, ohranjanje naravne raznolikosti in sposobnosti preživetja v okolju in spoštovanju multikulturnosti. Dejavnosti spodbujajo odgovornost, občutek za skupnost in spoštovanje pravic in svoboščin posameznika.
Temeljni cilj poskusa je bil posodobitev razširjenega programa osnovne šole z uvedbo novih programskih elementov in novosti. Velik poudarek je prav na področju zdravja in gibanja in sicer s ciljem, da bi šola ponudila več športnih dejavnosti, s katerimi se zagotavlja vsaj eno uro gibanja dnevno za vse učence, starše pa se razbremeni plačevanja dejavnosti, ki jih ponujajo izvenšolski izvajalci.
V okviru razširjenega programa se torej izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo naslednja vsebinska področja:
- gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,
- kulturna in državljanska vzgoja,
- učenje učenja.
Z novelo ZOsn se torej spreminja dosedanji razširjeni program, ki je bil razdeljen na več elementov (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov) in se uvaja sodobnejši pristop z osnovnim pogledom na transverzalne - prečne, vsepredmetne veščine, veščine 21. stol., ki prečijo vse osnovnošolske predmete oziroma široko paleto dejavnosti. Nov koncept je bolj celovito usmerjen k razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti ter umskih in gibalnih sposobnosti z namenom priprave otroka za odgovorno življenje v družbi. Šolam je s tem pristopom podana večja strokovna avtonomija pri kreiranju aktivnosti razširjenega programa z namenom, da ga oblikujejo v skladu s svojimi posebnimi značilnostmi glede na okolje in okoliščine, v katerih šole delujejo. Dobro organizirane in kakovostne dejavnosti vodijo otroke postopoma v zdrav, aktiven in trajnostno naravnan način življenja, tehnološki usmerjenosti, značilni za današnji čas.
Obseg razširjenega programa se konkretneje določi z normativi in standardi, šola pa dnevno oziroma tedensko izvajanje razširjenega programa opredeli z letnim delovnim načrtom. V letnem delovnem načrtu šola določi izvajalce programa za posamezne vsebinske sklope izvajanja programa. Razširjeni program šola izvaja pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Lahko ga izvaja tudi v časovnem terminu izvajanja obveznega programa, vendar pod pogojem, da se v razširjeni program vključujejo vsi učenci oddelka. Šola obvezno ponudi dejavnosti razširjenega programa pred začetkom obveznega programa za učence prvega razreda. Učenci od 1. do 9. razreda se v vse dejavnosti razširjenega programa vključujejo prostovoljno.
Slovenija je že leta 2007 sprejela Strategijo na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, leta 2015 pa je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Resolucija ... 2015), kjer so posebej poudarjeni kazalniki, s katerimi bo mogoče ovrednotiti doseganje strateških ciljev programa tudi med otroki in mladostniki (prav tam, str. 6–7). Med njimi velja omeniti zlasti 1) zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov za 10 %; 2) povečanje deleža otrok in mladih, ki uživajo zelenjavo vsaj enkrat na dan, za 10 %; 3) zmanjšanje deleža mladostnikov, ki uživajo sladkarije in sladke pijače 2- do 4-krat na teden ali pogosteje, za 15 % (prav tam).
Zaradi vsega navedenega je posebej pomembno, da učencem v šolskem prostoru ponudimo dejavnosti, ki dolgoročno pripomorejo k preprečevanju in odpravljanju negativnih posledic današnjega načina življenja in jih spodbujajo k zdravemu življenjskemu slogu, s čimer lahko pozitivno vplivamo na njihovo telesno in duševno zdravje. Različne dejavnosti s področja Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje v razširjenem programu morajo biti dostopne vsem učencem, saj z njimi spodbujamo zdrav telesni in gibalni, intelektualni, čustveni ter socialni razvoj posameznika ter ob tem poskrbimo tudi za njihovo dobro počutje in razvoj ter ohranjanje zdravih navad skozi vse življenje. Redna fizična dejavnost, uravnotežena prehrana, skrb za varnost in varno okolje vseh in sprostitev so ključni dejavniki, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje.
Učenci lahko skupaj z učitelji ter starši izberejo dejavnosti, skladne z njihovimi interesi, ob tem pa razvijajo in nadgrajujejo svoja močna področja, krepijo šibka ter najdejo čas tudi za počitek, sprostitev in umiritev. Učenci spoznajo različne vsebine in načine udejanjanja zdravega življenjskega sloga, jih preizkusijo, občutijo in doživijo.
Sklopi področja Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje so naslednji:
- Gibanje
- Hrana in prehranjevanje
- Varnost, zdravje in dobrobit
Priporočene vsebine sklopa Gibanje pa so:
- Gibanje za dobro počutje, umirjanje in sprostitev
- Gibanje za boljšo gibalno učinkovitost
- Korektivna vadba
- Ustvarjanje z gibanjem
Kot že navedeno, so ostale podrobnosti navedene v novem kurikularnem dokumentu.
sama imam potomce v OŠ in doslej še nisem opazila kakšne spremembe na tem področju. Edino pri izbirnih predmetih se to malo pozn, sicer pa ne. Včasih so imele OŠ neplačljive popoldanske športne dejavnosti, sedaj jih skoraj ni več. So še dramski krožki, pevski zbori, športa pa ji beč. Prosim da inistrstvo ne odgovarja z nepreverjenimi dejstvi.
Razlog: Promocija storitve.
Se strinjam, saj otroci potrebujejo priložnosti za razvijanje telesne aktivnosti v sproščenem in rekreativnem okolju. Raziskave so pokazale, da redna telesna aktivnost izboljšuje telesno zdravje, koncentracijo in duševno počutje otrok. V Združenem kraljestvu so ugotovili, da vključitev redne telesne dejavnosti v šolski kurikulum pripomore k boljšim akademskim rezultatom, saj telesna aktivnost izboljša prekrvavitev in povečuje sposobnost koncentracije (Vir: Public Health England, www.gov.uk/government/publications). Obnovitev športnih dejavnosti v šolah bi tako pomagala otrokom, da ostanejo aktivni in zdravi, hkrati pa se izboljša tudi njihovo duševno zdravje.
Ponovno financiranje športnih dejavnosti bi omogočilo otrokom, da se vključijo v športne aktivnosti brez finančnih bremen za starše. V Sloveniji so številne družine izpostavljene visokim stroškom članarin v športnih klubih, kjer je velik poudarek na tekmovanjih in dosežkih, namesto na rekreaciji in zabavi. Tak pristop pogosto izključi otroke, ki niso izjemni športniki, a bi želeli uživati v športu za zabavo. Na Madžarskem so v preteklosti izvajali podobno iniciativo in omogočili brezplačne športne aktivnosti za vse otroke v osnovnih šolah, kar je pripomoglo k večji telesni aktivnosti otrok ter izboljšalo splošno zdravje in socialno vključenost (Vir: Hungarian Government, www.kormany.hu/en). Takšne pobude bi bile tudi v Sloveniji koristne za širšo vključitev otrok v športne dejavnosti, brez omejitev zaradi finančnih težav.
Športne interesne dejavnosti v osnovnih šolah so ključnega pomena za celostni razvoj otrok, saj spodbujajo telesno aktivnost, socialno povezanost in zdrav način življenja. Podani predlog je smiseln, zato zanj glasujem za. Financiranje teh dejavnosti bi omogočilo otrokom dostop do raznolikih športov, kot so košarka, odbojka, gimnastika, ne glede na finančne zmožnosti staršev. V času, ko se število otrok z debelostjo in drugimi zdravstvenimi težavami povečuje, je ključno, da jim omogočimo kakovostne možnosti za gibanje. Poleg tega šolske športne aktivnosti spodbujajo rekreativno sodelovanje, brez pritiska na dosežke, kar je pogosto problematično v klubih, osredotočenih na tekmovanja. Dodatno bi financiranje pripomoglo k boljši socialni inkluziji, saj bi bili športi dostopni širšemu krogu otrok, vključno s tistimi, katerih starši si ne morejo privoščiti dragih klubskih treningov. Učitelji športa bi lahko otrokom ponudili varno in spodbudno okolje, kjer bi bili vsi enakovredno obravnavani, brez favoriziranja najboljših.
Se strinjam, otroci potrebujejo redno telesno aktivnost za zdrav razvoj, tako telesni kot duševni. Definitivno je potrebno financirati aktivne športe (nogomet, košarka, plezanje itd), saj so lahko stroški klubov preveč za nekatere starše. Še posebej je to pomembno uvesti, saj v zadnjih časih večina staršev samo da otrokom telefon / el napravo v roke in ima mir z njimi. Otrok pa v času razvoja nujno potrebuje nek šport, da vrže svojo energijo noter. S ponovnim financiranjem športnih dejavnosti v osnovnih šolah bi zagotovili enake možnosti za vse otroke, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, ter omogočili, da se razvijajo skozi šport. Takšen ukrep bi pomagal tudi pri zmanjšanju problemov, kot so debelost pri otrocih in slaba telesna pripravljenost, ki sta lahko posledica pomanjkanja redne telesne aktivnosti.
educationbusinessuk.net/features/why-investment-school-sports-more-important-ever
www.researchgate.net/publication/346561225_The_Effects_of_Financing_Sports_Activities_on_International_Sports_Performance_and_on_the_Population%27s_Health
S predlogom se popolnoma strinjam, saj je rekreacija otrok zelo pomembna, veliko ljudi pa nima možnosti vpisa svojih otrok v klube, sploh če jih imajo več. Brezplačni športi bi otrokom ponudili možnost tudi, da poizkusijo več različnih športov in si poiščejo tistega ki jim najbolj ustreza. Šport otrokom ne da damo telesne aktivnosti, ampak jih nauči socialnih veščin, timskega duha, spoštovanje pravil in pa kako sprejeti poraz v življenju na pozitiven način. Danes je vse več otrok nezdravih, ker raje preživijo čas pred računalniki in na zunaj, tako bi brezplačna ponudba športnih aktivnosti mogoče aktivirala starše, da bolj spodbujajo svoje otroke k telesni aktivnosti.
nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/gibanje_otrok_-_nalozba_za_zdravo_zivljenje.cleaned.pdf
Podpiram.
V času mojega šolanja so bili športi v šoli brezplačni (prihajali so zunanji iz klubov). Tiste talente so potem poskušali včlaniti v svoje klube.
Kako so bili plačani, ne vem. Verjetno kot prostovoljci.
Otroci imamo v šoli možnost izbrati obveznos (3. triada) oz neobvezne (2. tirada) predmete. In vsaj na šoli mojega osnovnošolca je kar veliko športnih predmetov. Bi rekla da skoraj več izbire kot za tiste manj športne učence.