9. 4. 2025
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu ZCes-2) v 49. členu določa, da so javne ceste državne in občinske ceste, pri čemer so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.
Skladno z določbo 65. člena ZCes-2 je upravljavec glavnih in regionalnih cest ter državnih kolesarskih povezav Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, upravljavca občinskih cest in način izvajanja nalog upravljanja pa, skladno z določbo 108. člena ZCes-2, določi pristojni organ občine s splošnim aktom.
Prometno ureditev ali njeno spremembo na občinski cesti ali njenem delu, skladno z določbo 112. člena ZCes-2, odredi z internim aktom občina. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del internega akta tudi načrt prometne ureditve.
Prometna ureditev obsega:
- določitev uporabe občinske ceste ali dela občinske ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska cesta, pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;
- določitev prednostnih smeri in sistema ter načina vodenja prometa;
- določitev omejitev uporabe občinske ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
- določitev omejitev hitrosti vozil;
- določitev skupnega prometnega prostora;
- ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
- ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
- določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce;
- določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno-varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
- določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.
Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.) v 6. členu določa, da so za varen in nemoten promet na občinskih cestah odgovorne občine.
Občine določijo:
- pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno parkiranih in zapuščenih v smislu 19. člena tega zakona;
- pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči odpeljati vozilo (lisice), ki je parkirano na cesti v naselju v nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.
Skladno z vsem navedenim je izvorna naloga občine na področju urejanja občinskih cest tudi ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, zato treba predlog za zagotovitev brezplačnih parkirnih cest nasloviti na občino, ki ima kot lastnica možnost in pristojnost, da področje ureja in ga tudi uredi, če je to v interesu zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev.
"Skladno z vsem navedenim je izvorna naloga občine na področju urejanja občinskih cest tudi ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, zato treba predlog za zagotovitev brezplačnih parkirnih cest nasloviti na občino, ki ima kot lastnica možnost in pristojnost, da področje ureja in ga tudi uredi, če je to v interesu zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev."
Odličen odgovor, s katerim si lahko "izjemno" pomagamo. Če je občini v interesu, pravijo na ministrstvu, seveda. Ker župani takoj odreagirajo in uredijo veliko javnih parkirnih mest, ker je to v interesu prebivalcev.
In potem se bomo zbudili. V resničnost. Župani poskrbijo za to, da je veliko plačljivih parkirnih mest. Ker parkirna mesta ne rastejo na drevesih, jih enostavno prekvalificirajo iz javnih v plačljiva. Modre cone rastejo kot gobe po dežju, seveda ravno tam, kjer so bila do sedaj javna parkirna mesta.
In za ta odgovor so rabili štiri mesece. Prav vsi, z ministri in župani na čelu, se delajo norca iz davkoplačevalcev. Prav vsi.
Strinjam se s predlogom, da bi bilo smiselno uvesti brezplačna parkirna mesta za občane. V zadnjih letih je postalo vse bolj očitno, da parkirnine postajajo le še en vir prihodkov za občine, namesto da bi bile namenjene urejanju prometa in večji dostopnosti parkirnih prostorov. Samostoječi parkomati so postavljeni praktično povsod, tudi na mestih, kjer parkiranje ni dolgočasno in je le za hitro postanek, kot je obisk trgovine ali opravilo v središču mesta. To pomeni, da občani pogosto nimajo možnosti parkiranja brez plačila, četudi gre za zelo kratkotrajno parkiranje. Uvedba brezplačnih parkirnih mest za občane bi omogočila večjo dostopnost in zmanjšala občutek nepravičnosti. Če bi občine sredstva, pridobljena iz parkirnin, raje usmerile v izboljšanje javnega prevoza, bi lahko to pripomoglo k večji mobilnosti in zmanjšanju prometa v mestih. Tak ukrep bi bil v korist vsem, ki živijo v mestih. Kaj pa za tiste, ki so invalidi, za njih bi bilo nujno potrebno.
Strinjam se s predlogom za uvedbo obveznih brezplačnih parkirnih mest. V zadnjih letih so občine resnično povečale število parkomatov, kar mnogi občutijo kot nepotrebno obremenitev. Čeprav je urejanje prometa pomembno, se zdi, da je glavni cilj povečanje prihodkov, ne pa izboljšanje kakovosti življenja občanov. Brezplačni javni prevoz bi bil boljša uporaba teh sredstev in bi resnično prispeval k zmanjšanju prometa v mestih. Poleg tega bi uvedba kvote brezplačnih parkirnih mest, podobno kot parkirna mesta za invalide, omogočila občanom, da parkirajo v svojem kraju brez dodatnih stroškov. To bi bilo pravično in bi zmanjšalo finančno breme za prebivalce. Upam, da bodo pristojni upoštevali ta predlog in izboljšali parkirno politiko v korist vseh občanov.
Strinjam se s tem zapisom. Postavljanje vedno več parkomatov in zaračunavanje parkiranja na vsakem možnem mestu kaže predvsem na naraščajoče finančne apetite občin, ne pa na iskreno željo po urejanju prometa. Če bi bil resničen namen omejevanje prometa v mestih, bi se lahko del tega denarja namenil za brezplačen ali subvencioniran javni prevoz, kar bi bila dolgoročna rešitev za zmanjšanje uporabe avtomobilov.
Dejstvo, da občani pogosto nimajo koristi od pobranih sredstev, je nesprejemljivo – še posebej, ker nimajo več možnosti brezplačnega parkiranja v lastnem kraju. Podpiram idejo, da se uvedejo določene kvote za brezplačna parkirna mesta, bodisi za občane bodisi kot javna infrastruktura. Parkiranje bi moralo biti dostopno in pravično urejeno, ne pa zgolj način za polnjenje občinskih proračunov.
Strinjam se z vašim mnenjem, da so občine v zadnjih letih začele pretirano izkoriščati parkirnine, saj so parkomati postavljeni skoraj povsod, tudi na mestih, kjer so parkirni prostori že tako ali tako omejeni. Res je, da je treba urediti promet, vendar pa se vse to zdi bolj kot način za pridobivanje denarja za občine kot za dejansko izboljšanje mestne mobilnosti. Če bi bil namen res omejitev prometa in boljša ureditev mest, bi lahko ta denar raje vložili v nekaj, kar bi dejansko koristilo občanom, kot na primer brezplačen javni prevoz. Tako bi ljudje raje uporabljali javni prevoz, kar bi zmanjšalo število avtomobilov na cestah in posledično potrebo po parkirnih mestih. Poleg tega bi bilo smiselno, da občani v svojem kraju imajo vsaj nekaj brezplačnih parkirnih mest, saj so že tako plačali davke, ki bi morali biti namenjeni tudi za tovrstne ugodnosti.
Strinjam se s predlogom, da se zmanjša prekomerno zbiranje denarja s strani občin in privatnikov prek samostoječih parkomatov, saj ti pogosto služijo predvsem za lastno korist podjetnikov ali občin, ne pa kot ukrep za urejanje prometa za zadovoljstvo občanov. Postavljanje parkomatov v vsakem kotičku mest pomeni, da občani, ki so že obremenjeni z visokimi življenjskimi stroški, pogosto nimajo možnosti parkirati brezplačno ali pa celo ne najdejo parkirnega mesta, tudi v svojih lastnih krajih. Namesto neskončnega povečevanja parkirnih tarif bi lahko občine ta sredstva namenile za izboljšanje javnega prevoza, kar bi pripomoglo k zmanjšanju prometa in onesnaževanja. Razna podjetja bi prav tako lahko omogočila delo od doma, kjer je to seveda možno. Dodelitev kvot za brezplačna parkirna mesta za občane ali parkirnih mest za lokalne prebivalce bi omogočila, da bi se tudi tisti, ki nimajo dostopa do javnega prevoza, lahko parkirali v svojem kraju, ne da bi se dodatno obremenjevali.
Definitivno problem količine prometa bi lahko bil zelo enostavno rešeno z brezplačnim javnim prevozom. Že nekaj evropskih mest, kot so Luxembourg in Talin že imajo implementiran brezplačni javni prevoz. To bi pripomoglo k zmanjšanju stresa pri iskanju parkirnega prostora. Problem, ki sem ga tudi opazil na nekaterih plačljivih parkiriščih je splošna neurejenost. Če že plačujem za parking pričakujem urejena parkirišča z jasnimi črtami in ne makadam z luknjami (primer je parkirišče pri Ljubljanskem zoo-ju). Torej če že hočemo zmanjšati količino prometa, bi mogoče bilo smiselno uvesti takso za večja mesta. S tem bi omejili števila avtomobilov, ki vstopajo v mestna središča v času prometnih konic, kar bi zmanjšalo gnečo na cestah, hkrati pa tudi pokrili stroške javnega prevoza. To bi tudi povečalo število kolesarjev in peščcev. Pomembno je tudi, da se zagotovijo alternative za vse uporabnike, kot so izboljšana infrastruktura za kolesarje, pešce ter dostopne javne storitve.
www.themayor.eu/en/a/view/these-eu-cities-have-embraced-free-public-transport-10588
tfl.gov.uk/modes/driving/congestion-charge
Javnih parkirnih mest primanjkuje predvsem v spalnih naseljih. Med bloki in ob cestah je vedno vse zasedeno. Vse soseske v mestih, kjer ljudje živijo in kjer je največja potreba po javnih parkirnih mestih, se sooča s pomanjkanjem le teh. Zelenice so itak povsod pasji wcji, kar naenkrat so se pojavile rampe in modre cone, pa polnilnice, pa car-sharingi... javna parkirišča na zgornji etaži garaž, so postala "streha" in s tem lastniška, v naši ulici po 32 letih javne uporabe.
Ko prideš domov, moraš nekje parkirati avto, ne moreš ga zložiti ali imeti v svojem stanovanju. Bi bilo fino, vendar se to, na žalost, ne da. Cena parkiranja je visoka, pri nas je najcenejše 240 na leto. Če sta dva v družini zaposlena in imata dva avtomobila (danes drugače skoraj ne gre), je ta strošek res visok.
Župani bi pa samo pobirali in jih nič ne zanima, kje naj ljudje jemljejo. Točno se ve, da rabiš parkirati avto in to je sedaj jama zaslužka. Seveda, župani in njihove kamarile, imajo lastne hiše in pred njimi dovolj prostora za lastne in službene avtomobile. Nam,v spalna naselja, pa na prej javne parkirne prostore, postavijo parkomate in narišejo rumene ali modre črte. In pošiljajo redarja.
Dober predlog.
Javno pod pretvezo postaja zasebno. Nujno je potrebno ukrepati. Občine so tiste, ki gradijo in obnavljajo ceste, hkrati pa bi morale tudi graditi garaže za prebivalce. To je v interesu občanov oziroma v javnem interesu. Ne pa proti plačilu.
Glede na ceno parkomatov in njihovega vzdrževanja, marsikje pobrana parkirnina ne pokrije niti tega. Služijo predvsem županovi prijatelji.
Ko so v našem kraju prvič uvedli parkirnine, si karnaenkrat dobil prostor kjerkoli. Prej je bilo vedno vse zasedeno.
Pa je bila parkirnina 5 centov na uro. :-)
Brezplačna parkirna mesta?
Imate jih v nakupovalnih središčih.
Nikoli ne boste dobili prostega mesta nekje v centru mesta, razen v primeru, da boste v avtu čakali, da se nekdo odpelje.
Žal imamo danes večina željo, da se z avtom pripeljemo do vhodnih vrat trgovine.
Občutek imam, da bo kmalu drive in, ko bomo z avtom vozili po trgovini.
To govoriš za Ljubljano. Drugje ni tako, parkirišča samevajo, pozna pa se tudi pri obiskanosti mestnih središč, ki se spreminjajo v mesta duhov.
Jaz bi uvedel prepoved vožnje v mestna središča (razen za dostavo in stanovalce), ne pa, da bi uvajal brezplačno parkiranje.
Jest grem vedno tak, da grem v nek šoping center in ga tam pustim, pol pa v center z busom. Sicer pa poleti in v lepem vremenu vedno s kolesom.
aj sliši se lepo. Samo dvomim, da bi krajani to želeli. Si predstavljaš ulico kjer je več brezplačnih parkirnih mest? Tam bi bila stalno gneča, ne verjamem da bi prebivalcem to ustrezalo.
Ne vem nekako bi morlai poenostavit javni promet. Ljubljana če gledam, niti več ne vem kako naj plačam trolo. Z Urbano nebi, kr če grem 2x na leto v Lj si res ne mislim še Urbano kupovat in nalagat gor denar.
Plačilo trole v LJ: z brezstično plačilno kartico (prestopanje ni vključeno), z vseslovensko IJPP vozovnico. Oboje sicer precej slabo oglašujejo.
Takih ulic je bilo ogromno v mojem rodnem mestu, pa ni bilo nobene "stalne" gneče. "Gneča" je bila v mestnem središču, na tržnici, v kavarnah, v parkih, ne zaradi avtomobilov, temveč zaradi ljudi. Zdaj, ko so tam postavili parkomate, ni skoraj žive duše več. Dejansko se vsi raje družijo na obrobju mesta pri večjih trgovskih centrih, kjer je parkiranje brezplačno. Tržnica v središču sameva, kupcev ni, tudi kavarne se zapirajo kot po tekočem traku. Prebivalcev avtomobili niso motili (vem, ker sem bil med njimi), nas pa ti parkomati spravljajo naravnost ob živce.
Sej se da tudi z bančno kartico plačat, ni problem. Naslonis kartico tak kot urbana. Vsaj jest tak delam.