Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Vrnitev davkoplačevalskega denarja

786 OGLEDOV 29 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da zahteva nazaj davkoplačevalski denar od podjetjih, ko so jim vse dosedanje vlade, odkar smo v samostojni državi, pomagale in pokrivale njihovo izgubo z našim denarjem.

Vsa takšna podjetja (od bank itd.), ki poslujejo zdaj z dobičkom, je čas, da ta denar vrnejo v državno blagajno.

Tako pa izpade, da se dolgovi prelagajo na državljane, dobički pa v žepe določenih izbrancev ...

Davkoplačevalci zahtevamo nazaj denar v državno blagajno!

 

136 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M max 152 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 1. 2025

Odziv Ministrstva za finance

Davki so del nas in naše družbe. Z davki se srečujemo vsak dan, skorajda povsod. Poznali so jih že 3500 let pred našim štetjem. Davek predstavlja finančno obremenitev davkoplačevalca, vendar pa je to cena, ki jo moramo plačevati, da lahko živimo v civilizirani družbi. To pomeni, da se s pobiranjem davka omogoča gradnja cest, delovanje šol, bolnišnic ter delovanje javne uprave in javnih služb, kot so policija, sodstvo, zdravstvo, šolstvo, itd.

Davki so pomembni za vse, saj nam zagotavljajo primerno življenjsko raven in kakovost bivanja. Učinkovit način pobiranja davkov in prispevkov med drugim omogoča tudi pravično razdelitev davčnega bremena. Brez učinkovitega pobiranja davkov država ne more ustrezno financirati javnih dobrin in storitev.

Ministrstvo za finance pri svojem delu stalno upošteva načelo odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi.  S tem namenom zagotavlja pomoč podjetjem, vključno z omenjeno sanacijo bank v preteklosti, v skladu z veljavno zakonodajo in ob upoštevanju vsakokratnih okoliščin, z namenom stabilizacije gospodarstva in finančnega sistema. Takšni ukrepi so pogosto nujni za preprečevanje širših gospodarskih posledic, ki bi lahko prizadele celotno družbo.

V zvezi s tem se lahko izpostavi dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ter uvedba davka na bilančno vsoto bank in hranilnic (DBVBH).

S 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se je uvedla izjema od 60. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Začasno se je povečalo stopnjo DDPO za obdobje petih let (2024 – 2028) z 19 % na 22 % z zavezo, da se bo razlika v povečanju uporabila za financiranje odprave posledic poplav in plazov. Razlika v povečanju davčne osnove oziroma višji prihodki iz naslova DDPO bodo predstavljali namenski prihodek proračuna Republike Slovenije.

Kot drugi primer bi izpostavili uvedbo DBVBH jeseni 2023 s ciljem zagotovitve namenskih sredstev za sofinanciranje izvedbe celovitih strokovnih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi avgusta 2023.

S prilagoditvijo davčne politike je Vlada Republike Slovenije ravno v delu uvedbe DBVBH in začasnega zvišanja stopnje DDPO odstopila od splošnega pokrivanja potreb države z davki, saj gre v teh obeh primerih za davka, ki se zbirata v namenskem proračunskem skladu, S tem se ti prihodki izključno porabijo samo za namen financiranja tistih projektov in ukrepov, ki so neposredno povezani z obnovo in razvojem po poplavah in plazovih. Pri tem je Vlada Republike Slovenije sledila tudi cilju, da se enako in začasno obremeni le tiste, ki to zmorejo in bodo s tem solidarnostno prispevali k obnovi. Poleg socialne politike države pa ima pomembno vlogo tudi ekonomska politika. Vsako načrtovanje zahteva skrbnost in pripravo ukrepov financiranja, na način, da se s tem ne poslabšajo socialne in družbene razmere ter se obenem na drugi strani tudi ne omeji ali celo poslabša konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Komentarji