14. 1. 2025
Odziv Ministrstva za finance
Davki so del nas in naše družbe. Z davki se srečujemo vsak dan, skorajda povsod. Poznali so jih že 3500 let pred našim štetjem. Davek predstavlja finančno obremenitev davkoplačevalca, vendar pa je to cena, ki jo moramo plačevati, da lahko živimo v civilizirani družbi. To pomeni, da se s pobiranjem davka omogoča gradnja cest, delovanje šol, bolnišnic ter delovanje javne uprave in javnih služb, kot so policija, sodstvo, zdravstvo, šolstvo, itd.
Davki so pomembni za vse, saj nam zagotavljajo primerno življenjsko raven in kakovost bivanja. Učinkovit način pobiranja davkov in prispevkov med drugim omogoča tudi pravično razdelitev davčnega bremena. Brez učinkovitega pobiranja davkov država ne more ustrezno financirati javnih dobrin in storitev.
Ministrstvo za finance pri svojem delu stalno upošteva načelo odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi. S tem namenom zagotavlja pomoč podjetjem, vključno z omenjeno sanacijo bank v preteklosti, v skladu z veljavno zakonodajo in ob upoštevanju vsakokratnih okoliščin, z namenom stabilizacije gospodarstva in finančnega sistema. Takšni ukrepi so pogosto nujni za preprečevanje širših gospodarskih posledic, ki bi lahko prizadele celotno družbo.
V zvezi s tem se lahko izpostavi dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ter uvedba davka na bilančno vsoto bank in hranilnic (DBVBH).
S 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se je uvedla izjema od 60. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Začasno se je povečalo stopnjo DDPO za obdobje petih let (2024 – 2028) z 19 % na 22 % z zavezo, da se bo razlika v povečanju uporabila za financiranje odprave posledic poplav in plazov. Razlika v povečanju davčne osnove oziroma višji prihodki iz naslova DDPO bodo predstavljali namenski prihodek proračuna Republike Slovenije.
Kot drugi primer bi izpostavili uvedbo DBVBH jeseni 2023 s ciljem zagotovitve namenskih sredstev za sofinanciranje izvedbe celovitih strokovnih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi avgusta 2023.
S prilagoditvijo davčne politike je Vlada Republike Slovenije ravno v delu uvedbe DBVBH in začasnega zvišanja stopnje DDPO odstopila od splošnega pokrivanja potreb države z davki, saj gre v teh obeh primerih za davka, ki se zbirata v namenskem proračunskem skladu, S tem se ti prihodki izključno porabijo samo za namen financiranja tistih projektov in ukrepov, ki so neposredno povezani z obnovo in razvojem po poplavah in plazovih. Pri tem je Vlada Republike Slovenije sledila tudi cilju, da se enako in začasno obremeni le tiste, ki to zmorejo in bodo s tem solidarnostno prispevali k obnovi. Poleg socialne politike države pa ima pomembno vlogo tudi ekonomska politika. Vsako načrtovanje zahteva skrbnost in pripravo ukrepov financiranja, na način, da se s tem ne poslabšajo socialne in družbene razmere ter se obenem na drugi strani tudi ne omeji ali celo poslabša konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) uvodoma izpostavlja, da se zaveda pomena odgovornega upravljanja javnih sredstev in transparentnega delovanja gospodarskih subjektov. Res je, da je MGTŠ v preteklosti podpiralo določena podjetja, zlasti v kriznih obdobjih, da bi preprečilo večjo gospodarsko škodo, predvsem z vidika ohranitve delovnih mest v pomembnih gospodarskih panogah. Tovrstne odločitve so bile sprejete z dolgoročnim ciljem zaščite javnega interesa in stabilnosti.
V primerih, ko je bila pomoč podjetjem dodeljena kot posojilo ali v obliki kapitalskih vložkov, so bili pogosto določeni pogoji za vračilo sredstev ali ustvarjanje koristi za državo, na primer preko dividend ali drugega prispevka. Če je prišlo do kršitev, so se vsa pravna sredstva za povrnitev sredstev uveljavljala v skladu z veljavno zakonodajo.
Podjetja, ki danes uspešno poslujejo in ustvarjajo dobiček, prispevajo v državni proračun skozi davke in prispevke. Na ta način vračajo del prejete pomoči in prispevajo k blaginji države in njenih državljanov.
MGTŠ si prizadeva, v okviru svojega delovanja prispevati k vzpostavitvi pravičnega gospodarskega sistema, v okviru katerega se dobički ne kopičijo zgolj pri posameznikih ali podjetjih, temveč se koristijo za dobrobit celotne družbe. Poleg tega stalno stremi k izboljšanju nadzora nad porabo davkoplačevalskega denarja.
Zahteva po vračilu sredstev je pravno in sistemsko zelo zahtevna. Takšne odločitve temeljijo na zakonodaji, pogojih dodeljevanja pomoči ter mednarodnih pravilih, kot jih določa Evropska unija. Ministrstvo bo še naprej delovalo v smeri namenske porabe javnih sredstev ter spodbujanja družbene odgovornosti podjetij, ki prejemnike finančne pomoči države zavezuje k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin in lokalne skupnosti, s čimer prispevajo tudi k družbeni blaginji.