Negospodarno zapravljanje davkoplačevalskega denarja

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma je treba v zvezi s posredovanim predlogom za uvedbo drastičnih ukrepov za sankcije fizičnim osebam proti negospodarnem zapravljanju davkoplačevalskega denarja ugotoviti, da pobudnik, kot argument za uvedbo drastičnih ukrepov za sankcije, navaja posamične medijsko izpostavljene projekte, pri tem pa praviloma postopki ugotavljanja negospodarnega ravnanja še niso končani. Pobudnik ne pojasnjuje katere ukrepe všteva med drastične, ki  jih predlaga, prav tako ne pojasni ali so mu poznani postopki, ki jih mora pravna država pri ugotavljanju negospodarnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja izvajati. Pobudnik prav tako ne pojasni svojega vidika razumevanja sankcij, ki so v zvezi z oškodovanjem javnih sredstev že določene v veljavnih zakonih.

Ob upoštevanju navedenega v prejšnjem odstavku pojasnjujemo, da javnofinančni zakoni za nenamensko ali negospodarno rabo javnih sredstev sankcije že določajo. Republika Slovenija ima za namen ugotavljanja negospodarne in nenamenske porabe javnih sredstev vzpostavljene različne nadzorne organe. To pomeni, da morajo biti znotraj same javne institucije vzpostavljene notranje kontrole (ločenost funkcij, notranji revizorji), zagotavlja se inšpekcijski nadzor s strani proračunske inšpekcije, ustanovljeni so tudi neodvisni državni organi (Računsko sodišče Republike Slovenije,  Komisija za preprečevanje korupcije, parlamentarni nadzor – Komisija za nadzor javnih financ). V primerih, ko se ugotovi, da je uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, zavestno kršila predpise, opustila dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzročila ali omogočila nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav je predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane, se lahko storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo. Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let in z denarno kaznijo.[1]    

Glede na pojasnjeno v prejšnjem odstavku ne more biti dvoma, da ima Republika Slovenija vzpostavljene vse pravne podlage in ukrepe, ki omogočajo ustrezno sankcioniranje kadar se ugotovi negospodarno razpolaganje z davkoplačevalskimi sredstvi. 

[1] 275.a člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US)