23. 1. 2025
Odziv Ministrstva za finance
Veljavna ureditev z vidika ocenjevanja kreditne sposobnosti
Pred odobritvijo vsakega kredita, vključno s kreditom za poplačilo obstoječega dolga oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka skladno z Zakonom o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 z dne 2.12.2016, 92/21-ZBan-3 in 12/24 – ZKSNKB; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2) oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke v času trajanja kredita na podlagi različnih kriterijev in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja. Ocena temelji na podlagi informacij, ki jih banka dobi od potrošnika (npr. prejemki in izdatki, premoženjsko stanje, vzdrževani člani ter druge finančne in ekonomske okoliščine kreditojemalca), ter podatkov iz zbirke podatkov o zadolženosti kreditojemalca (sistem SISBON), ki omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih-fizičnih osebah. Sistem SISBON je tako vzpostavljen z namenom učinkovitega ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja pri kreditodajalcih v zvezi s sklepanjem in izvajanjem kreditnih poslov s fizičnimi osebami in z namenom vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje ter za vzdržno zadolževanje in preprečevanje prezadolženosti fizičnih oseb. Banka Slovenije upravlja sistem SISBON v skladu z Zakonom o centralnem kreditnem registru (Uradni list RS, št. 77/16), ZPotK-2, Zakonom o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-2 (Uradni list RS, št. 163/22) in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (Uredba (EU) 2016/679).
Politike in metodologije ocenjevanja kreditne sposobnosti komitentov ter politike odobravanja kreditov in ocenjevanja zavarovanj so del obveznega učinkovitega procesa upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje in spremljanje kreditnega tveganja, ki mu je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi mu lahko bila, k čemur je zavezana z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 z dne 8.6.2021 in 123/21; v nadaljnjem besedilu: ZBan-3).
Poleg tega je v veljavi tudi Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 63/23), ki natančno predpisuje določena merila glede odobravanja kreditov. Eno izmed ključnih je opredeljeno v drugem odstavku 11. členu , in sicer, da mora ne glede na višino dohodka potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika, ki ga Banka Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj enkrat letno. S 1. julijem 2023 veljavni znesek znaša 745 EUR.
Pristojnosti Ministrstva za finance
V zvezi s poslovanjem bank in ocenjevanjem kreditne sposobnosti bi želeli pojasniti, da je primarna naloga Ministrstva za finance kot resornega ministrstva za področje bančništva v prvi vrsti oblikovanje sistemskih rešitev, ki omogočajo učinkovito in varno delovanje bank ter njihov nadaljnji razvoj, in ne nadzorovanje ali pregledovanje poslovanja posamezne banke. Ministrstvo za finance ni pristojno za presojanje kreditne sposobnosti posameznega komitenta, niti ni pristojno za pregledovanje politike odobravanja kreditov posamezne banke. Obenem tudi ni pristojno posegati v obligacijska razmerja, kamor sodi tudi poslovanje banke s komitenti, v katerih so udeleženci dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Naloga ministrstva torej ni ukvarjanje s posameznimi posli bank, niti ne razpolaga z vzvodi, s katerimi bi lahko poseglo v posameznikovo kreditno sposobnost.
Obravnava predloga državljana
Na Ministrstvu za finance se zavedamo, da nezmožnost refinanciranja zapadlega kredita lahko vodi do brezizhodnega položaja državljanov, vendar v zvezi s predlogom ukinitve dveletnega obdobja kreditne nesposobnosti želimo opozoriti, da se politike in metodologije ocenjevanja kreditne sposobnosti komitentov ter njihovo razvrščanje v bonitetne razrede, vključno s kriteriji kot je določen pretečen čas po izvršbi, osebnem stečaju in podobno, v banki obravnavajo kot poslovna skrivnost, in se med bankami lahko razlikujejo. Poleg tega bi bil morebitni oblastni poseg v to politiko bank nedopustni poseg v ustavno načelo svobodne gospodarske pobude.
V zvezi s predlogom za izbris podatkov o izvršbi v sistemu SISBON bi želeli opozoriti, da se podatki v tem sistemu hranijo in so dostopni še štiri leta po zaključku posla. Menimo, da je hramba podatkov o izvršbah in osebnih stečajih fizičnih oseb v sistemu SISBON za določen čas pomembna, saj daje bankam dodatne informacije pri ugotavljanju kreditne sposobnosti prosilca za kredit. Preteklo vedenje kreditojemalca je namreč podlaga za odločitev bank tudi o morebitnem prihodnjem kreditiranju. Želeli pa bi poudariti, da bankam te informacije v sistemu SISBON kljub vsemu ne preprečujejo odobritve kredita, ampak je kreditiranje odvisno od politike posamezne banke.
Iz navedenih razlogov smatramo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.