Samooskrba s hrano in namakalni sistemi
Stopnja samooskrbe z zelenjavo je pri nas izredno nizka 33 odstotna.
Za višji pridelek je nujna vlaga ob pravem času. Torej dovolj vode, za kar pa potrebujemo namakalne sisteme.
Delež namakalnih sistemov je v Sloveniji med najnižjimi v EU.
Razlogov za počasno izgradnjo javnih namakalnih sistemov je več, največjo oviro pa predstavljajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki nimajo interesa za namakanje. Njihova zemljišča pa ležijo na predvidenih območjih za izgradnjo javnega namakalnega sistema. Po navadi so ta ista zemljišča tudi zapuščena – beri neobdelana.
Lastniki kmetij, ki pa želijo vzpostaviti svoje lastne namakalne sisteme porabijo za pridobivanje dovoljenj najmanj dve leti in več. Presoja vplivov na okolje traja najmanj 1 leto, da ne govorimo še o drugih dovoljenjih in stroških. V državah, ki so primerljive s Slovenijo trajajo enaki postopki 2 do 3 tedne.
Namakanje zemljišč ne predstavlja trajne izgube vode. Saj vsi poznamo vodni krogotok – učni program osnovnih šol. Klimatske spremembe so tu. Ko bo nastopila lakota, bo prepozno.
Predlagam vladi:
1. Pri izgradnji javnih namakalnih sistemov je nujno pospešiti postopke za pridobitev gradbenih soglasij in upoštevati načelo prevlade javnega dobrega nad osebnimi interesi.
2. Za lastnike kmetij, ki želijo vzpostaviti svoje lastne namakalne sisteme, pa je nujno skrajšati administrativne postopke pridobivanja dovoljenj .