Samooskrba s hrano in namakalni sistemi

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Uvedbo namakalnih sistemov določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ta namakalni sistem določa kot skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito.

Namakalni sistemi se delijo na javne namakalne sisteme, to so državni namakalni sistemi v lasti Republike Slovenije in lokalni namakalni sistemi v lasti lokalnih skupnosti ter na zasebne namakalne sisteme.

Trenutno imamo v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih okoli 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Uvedba namakalnega sistema je odvisna predvsem od lege predvidenega namakalnega sistema. V prostoru je veliko drugih dejavnikov in omejitev, s katerimi se srečujemo pri vseh postopkih, ne samo uvedbi namakalnih sistemov. Zato s tega vidika ni uvedba namakalnega sistema nič bolj administrativno zahtevna kot drugi posegi v prostor. Prav tako pa tudi druga zakonodaja nima izjem za površinsko manjše namakalne sisteme, ampak gre pri večini zakonodaje za dopustnost posega in ne za velikost namakalnega sistema. 

Največja težava je, ker je za poseganje v druga območja varovanj in omejitev treba predhodno pridobiti soglasja pristojnih institucij. Teh območij varovanj in omejitev po posebnih predpisih je lahko veliko, tudi prek 20. Glede na druge predpise je ob preseganju pragov treba izvesti tudi prehodni postopek ali presojo vplivov na okolje, pridobiti gradbeno dovoljenje itd. Zato so ti postopki izredno kompleksni. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) se tega zaveda, zato skuša poenostaviti vsebine, kjer se to da. V zadnjem obdobju smo skupaj s pristojnimi resorji dvignili pragove za izvedbo predhodnega postopka oziroma presoje vplivov na okolje, glede na gradbeni zakon so vsi namakalni sistemi enostavni objekti in podobno. Podobne aktivnosti bomo izvajali tudi v prihodnje.

Ob enem pa tudi poudarjamo, da na ministrstvu kot največji problem zaznavamo pomanjkanje interesa med lastniki zemljišč. Zato vodimo tudi veliko dejavnosti na področju ozaveščanja pomena namakanja, prilagajanja na podnebne spremembe in pridelavi lokalne kakovostne hrane.

Zakon o kmetijskih zemljiščih že danes določa (89.a člen), da je gradnja in vzdrževanje javnih namakalnih sistemov v javnem interesu. Prav tako je določeno, da lahko lokalna skupnost (za lokalne namakalne sisteme) oziroma Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (za državne namakalne sisteme) uvedejo postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist.