21. 1. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo
Nevladne organizacije imajo dvojno družbeno vlogo, in sicer storitveno in zagovorniško. Nevladne organizacije delujejo zagovorniško na področju človekovih pravic, okolja, socialne enakosti, varstva živali in drugih področij. V zagovorništvo se uvrščajo vse tiste aktivnosti, ki so namenjene promoviranju in uveljavljanju nekega prepričanja, stališča, vrednot, odločitev, sprememb. Zagovorniško delujejo tudi, ko se zavzemajo za ustrezne pogoje delovanja in razvoja nevladnih organizacij nasploh. Za njihovo vključevanje je pri tem izredno pomembna možnost sodelovanja pri odločanju preko formalnih mehanizmov, v postopkih, določenih v zakonskih ali drugih aktih.
Sodelovanje z nevladnimi organizacijami poteka po naslednjih načelih in priporočilih, ki jih obravnava Resolucija o normativni dejavnosti[1]:
- načelo pravočasnosti: pravočasno obveščanje nevladnih organizacij (strokovne, zainteresirane ali ciljne javnosti) in zagotavljanje razumnega časa za sodelovanje (pregled gradiv, pripravo predlogov, pripomb in mnenj);
- načelo odprtosti: omogočanje posredovanja pripomb in predlogov in mnenj že v zgodnji fazi priprave predpisov;
- načelo dostopnosti: splošna dostopnost gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih pri pripravi predpisov;
- načelo odzivnosti: obveščanje sodelujočih nevladnih organizacij o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj;
- načelo transparentnosti: zagotavljanje transparentnosti postopka s predstavitvijo vsebine urejanja ter ravni in postopka sprejemanja odločitev, načina in rokov sodelovanja, pripomb, predlogov in mnenj vseh udeležencev;
- načelo sledljivosti: zagotavljanje transparentnosti prejema in upoštevanja predlogov, pripomb in mnenj kakor tudi gradiv, nastalih v procesu sodelovanja (npr. zapisnikov), ter zagotavljanje njihove dostopnosti;
- načelo enakopravnosti: predlogi, pobude, pripombe in komentarji nevladnih organizacij se ne presojajo po njihovi relativni moči ali šibkosti;
- načelo nediskriminacije: preprečevanje izključevanja ali neenakopravne obravnave nevladnih organizacij, kadar kritično presojajo delo parlamenta, vlade in drugih javnih organov.
Pojasnjujemo, da seznam nevladnih organizacij ne obstaja, ker nevladna organizacija sama po sebi ne pomeni pravno organizacijske oblike. Lahko pa npr. društvo ali ustanova kot pravno organizacijski obliki izpolnjujeta pogoj nevladne organizacije.
Skladno z Zakonom o nevladnih organizacijah (v nadaljevanju ZNOrg) je nevladna organizacija namreč tista organizacija, ki je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jo ustanovile izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, ki je nepridobitna, ki je neprofitna, ki je neodvisna od drugih subjektov in ki ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
Organizacija, ki jo je ustanovila politična stranka po ZNOrg[2] ne more biti nevladna organizacija.
Evidenca nevladnih organizacij ne obstaja. Obstaja sicer evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu (ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve), ki so upravičene do donacije 1 % dohodnine. Nevladna organizacija lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev. V skladu s 13. členom ZNOrg lahko ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu, odvzame ta status. Pogoje za podelitev in odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu ureja ZNOrg.
Glede na vse zgoraj navedeno menimo, da predlog državljana ni primeren za nadaljnjo obravnavo.