26. 11. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s podeljevanjem pravice do izjemne pokojnine bi radi izpostavili, da MDDSZ v skladu z veljavno zakonodajo ni predlagatelj podeljevanja teh pravic, ravno tako v preteklosti Vladi RS ni predlagalo podelitve izjemne pokojnine za posameznike, katerih dejavnost spada v področje dela tega ministrstva.
Trenutno to področje urejata dva zakona:
- Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74, Uradni list RS, št. 14/90 in 34/17 – ZDPIDŠ, v nadaljevanju ZIPO) in
- Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (Uradni list RS, št. 34/17).
Dejansko se izjemna pokojnina oziroma dodatek k pokojnini v praksi priznava lahko zgolj še na podlagi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, saj večina določb ZIPO vsebuje zastarelo terminologijo in je tudi vsebina neustrezno urejena, zato določbe niso več uporabne. ZIPO namreč ne vsebuje meril in kriterijev za priznanje in odmero izjemne pokojnine, zato je določitev kriterijev prepuščena posameznim ministrstvom, kar je v preteklosti lahko povzročalo neenako obravnavo strank. Tako ugotovitev je podalo Računsko sodišče RS.
Za podajanje predlogov za priznanje in odmero izjemnih pokojnin po ZIPO je pristojno ministrstvo, pristojno za področje, na katerem ima oseba posebne zasluge, medtem ko je odločanje v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.
Dejansko je torej v praksi ustrezna pravna podlaga zgolj še Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki ureja dodatek samo za športnike, ne pa tudi za druge.
Opozarjamo, da Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti iz obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji, zaradi posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov oziroma zaradi izpada prihodkov od prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primerih, določenih v prvem odstavku 161. člena ZPIZ-2 ter skladno s 162. členom ZPIZ-2 za sofinanciranje sredstev za pokrivanje razlike med prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda.
Hkrati poudarjamo, da ne gre za pokojnino, temveč za dodatek k le-tej, kar je pomembno z vidika razmejevanja pravic iz zavarovanja in drugih pravic, ki jih zagotavlja nekaterim posameznikom država.
Nadalje pojasnjujemo, da je pridobitev pravice do pokojnine borcev NOV nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 23/82, s spremembami), ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992. Za borce NOV so se štele osebe, katerim se je ves čas vstopa od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945, nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal od 1. 4. 1992, borcem NOV ne omogoča več pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njeno ugodnejšo odmero.
Vsako leto se število upravičencev do borčevske pokojnine znižuje, npr. v letu 2016 je bilo izplačanih 11.844 borčevskih pokojnin, v letu 2020 pa okrog 5600.
V zvezi z zapisom, glede pokojnin poslancem pojasnjujemo, da poslanci, ki svoje delo opravljajo v Državnem zboru Republike Slovenije niso upravičeni do dodatkov pri pokojnini. Nadalje pa glede evropskih poslancev, pojasnjujemo, da pri njihovem uveljavljanju pravic do pokojnine veljajo Kadrovski predpisi EU, v kolikor pa so upravičeni še do dodatne pokojnine, pa se te ne izplačujejo iz slovenskega pokojninskega sistema.
Radi bi še poudarili, da je izplačilo pokojnin varovano z načelom varstva zaupanja v pravo, kot eno od ustavnih načel pravne države, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, in ob upoštevanju pravice do socialne varnosti, določene v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Prav tako pa ZPIZ-2 med značilnostmi pravic določa, da pravic (pravic iz zavarovanja) ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.