Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kmetijske subvencije in povračilo pridelkov

326 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Slovenci subvencioniramo prehrano tudi kmetijstvo, pridelovalci pa prodajajo pridelke najboljšim ponudnikom izven Slovenije.

Dogaja se, da subvencionirani pridelki končajo na EU trgu pa ne v Sloveniji, mi pa prejemamo manj kvalitetno uvoženo hrano grosistov in veletrgovcev

Vladi predlagam, da Kmetijsko ministrstvo uvede natančne nadzore suvbencionirancem koliko pridelka morajo vrniti na slovenski trg.

To verjetno ni težko in dodati je treba tudi nadzor k blagovni menjavi ker se preveč dobrin odlije mimo nadzora.

Skratatka Kemetijsko ministrstvo naj prične z delom za kar je. Od njih ni namreč nobenih učinkov ne tako, ne drugače, kot da so sami sebi namen.

Dajmo vlada, če ste v službi naroda in ne po svoji vesti.

31 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR O obhodnik 45 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


23. 1. 2025

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (v nadaljevanju: SN 2023-2027) predstavlja temelj usmeritve razvoja slovenskega kmetijstva v obdobju 2023-2027 in podaja nabor ukrepov (t. i. intervencij) za uresničevanje treh krovnih ciljev SKP: konkurenčnost in odpornost kmetijskega sektorja, varstvo okolja in podnebja ter skladen razvoj podeželja.

V okviru ukrepov skupne kmetijske politike se z različnimi podporami v pridelavo in predelavo ter trženje proizvodov povečuje produktivnost in dodana vrednost kmetijskim proizvodom, s tem se povečuje tudi stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in živili. Prav tako se z njimi spodbuja trajnostno upravljanje z naravnimi viri.

Javne podpore preko ukrepov kmetijske politike so pomembno sistemsko sredstvo za zagotavljanje zadovoljivega dohodkovnega nivoja in stabilnosti dohodka. S podporami v kmetijstvu se omogoča delno nadomestitev nižjih dohodkov in s tem omilitev potencialnega upada proizvodnega potenciala.

Za spodbujanje pametnega in odpornega kmetijskega sektorja intervencije neposrednih plačil predstavljajo bistven del za zagotavljanje dohodkovne podpore kmetom ter ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč. Plačila se izvajajo na upravičen hektar oz. v primeru intervencij vezane dohodkovne podpore se izvaja plačilo tudi npr. na posamezno žival. V okviru neposrednih plačil so do intervencije  osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost (gre za intervencijo za katero je namenjen največji delež sredstev neposrednih plačil, in sicer 63,2% ovojnice za neposredna plačila na letni ravni), upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki izpolnijo pogoj vstopnega pragu, ki je 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), pogoj aktivnega kmeta in ki bodo izvajala kmetijsko dejavnost. Pri tej intervenciji se plačilo ne razlikuje glede na rabo kmetijskega zemljišča, ampak je enotno plačilo za vse vrste rab. Plačilo je v celoti proizvodno nevezano,  torej znesek prejete podpore ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje . S tem načinom plačilo kmetu predstavlja pomembno dohodkovno podporo pred nestanovitnostjo tržnih cen ali izpadom kmetijske pridelave zaradi neugodnih vremenskih razmer, itd.

Slovenija je del notranjega trga Evropske unije (EU), ki je eden ključnih postulatov EU, in država ne more posegati v njegovo delovanje.

Komentarji




    Nalagam ...