strog nadzor pri prekupčevanju s prehrambeno industrijo in strateški cilji

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) se zaveda, da je prodaja slovenskih podjetij tujcem vznemirila javnost, vendar sprememba lastnikov ne sme ogroziti prehranske varnosti države.

Še naprej bo spremljalo dogajanje na področju lastništva živilskopredelovalne industrije, vendar so zadruge in država v preteklosti že odprodale svoje deleže v agroživilskih podjetjih. Zato se ministrstvo zaveda, da nima pristojnosti, ko zasebna podjetja iščejo strateške partnerje na trgu.

Ne glede na navedeno ministrstvo izpostavlja velik pomen temu, da se v teh podjetjih ohrani proizvodnja in delovna mesta ter nadaljuje aktivnosti v verigi, kjer ta podjetja delujejo kot odkupovalci surovin, predelovalci in dobavitelji trgovskim podjetjem. Za državo je ključnega pomena, da so državna zemljišča, ki so v zakupu, obdelana, v dobrem stanju in da se na njih prideluje hrana za ljudi in živali. Preko različnih mehanizmov, ki so na voljo, ministrstvo nadzira izvajanje zakupnih pogodb in usmerja prehransko politiko na način, da se povečuje delež samooskrbe in da čim več hrane, ki se pridela v Sloveniji, v Sloveniji tudi ostane.

Navedba, da za Hrvaško določena pravila še nekaj časa ne bodo veljala, ni točna oziroma ne drži. Na področju prehranskih izdelkov veljajo glede uvoza zelo stroga pravila, ki med drugim, določajo, da morajo vsi proizvodi izpolnjevati najmanj enake standarde kot so določeni za Evropsko unijo. Poleg tega morajo določene prehranske izdelke npr. živila živalskega izvora spremljati dodatne garancije - veterinarski certifikati - kar pomeni, da se poleg carinskega pregleda na meji opravi tudi uradni nadzor pristojnega organa. Na ozemlju Slovenije to nalogo izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kriteriji glede varnosti in kakovosti prehranskih izdelkov so določeni na EU nivoju in veljajo za celoten teritorij EU. To pomeni, da se proizvodi, ki se lahko tržijo v drugi državi članici, lahko tržijo tudi v RS in obratno. Govorimo o načelu prostega pretoka blaga in storitev, ki je eno ključnih načel Pogodbe EU. Ne glede na to, ima Slovenija za določene prehranske izdelke, določene še dodatne zahteve glede kakovosti oziroma varnosti. Vašo pobudo sicer pozdravljamo, vendar menimo, da je že ustrezno realizirana v okviru zahtev trenutne zakonodaje.