Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Izvajanje praktičnega pouka za poklicne smeri (frizer - mehanik.....) + mentorstvo

340 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam vladi da nemudoma prične z reševanjem problematike izvajanja praktičnega pouka za poklicne smeri. Če pogledamo današnji sistem je naravnan izredno slabo, saj imajo dijaki prakso šele v drugem letniku pri obrtnikih, drugo prakse je izredno malo, kar se tiče opravljenih ur.

V 14 tih dneh nikakor ni možno dijaku predstavit poklic, mu dati znanje in ostale veščine, saj je nemogoče to izvesti, v tretjem letniku bi praksa morala biti prav tako bolj intenzivna, vsaj dobro polovico šolskega leta. Preveč je poudarka na predmetih splošnega znanja nikakor pa ne na teoriji in praksi fizerstva, mehanike, ter drugih poklicnih smereh.

Obveznosti kot so ( zavarovanje, nagrada za vajence in drugo kar zajema strošek vajenca) bi v celoti morala prevzeti šola, kot šolski sklad, morda ministrstvo, nikakor pa ne obrtniki, saj že znanje, čas in vse kar nudimo dijakom, pomeni ogromno, zato menim da je to obveznost šol in ostalih v sistemu ne pa obrtnikov.

Drugo, veliko se govori o pomanjkanju kadra v šolah, tudi pri izvajanju praktičnega znanja. Osebno menim da nekdo ki dela 15 let ali več (v tem času poučuje dijake v obratovalnici ) ima več kot dovolj izkušenj da to isto dela opravlja v šolskih prostorih, torej mehanik z izkušnjami bo učil dijake o servisiranju, frizer o vsemu kar spada v frizerstvo, monter ,......

Zakaj vedno kompliciranje po dodatnih izobraževanjih za mentorje, ko pa vemo da na nekaterih OŠ po Sloveniji učijo taki ki še šole nimajo. Torej potrebno je povabiti obrtnike da pristopijo in če je volja posameznika da sodeluje, ter pomaga v temu vidim velik napredek.

Torej predlagam da se učni način spremeni tako da bo v šolah v vseh treh letnikih bistveno več prakse, ter da za opravljanje dela mentorja zadostuje že pogoj vsaj 10 let ali 15 let delovne dobe, saj bi bistveno lažje pristopili do kadra kateri bi bil pripravljen pomagat pri izobraževanju dijakov, poklicnih smeri.

37 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M MATJAž 14 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 11. 2024

Odziv Ministrstva za vgojo in izobraževanje

Skladno z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1) (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17, 46/19 in 53/24) srednje poklicno izobraževanje izvajajo šole skupaj z delodajalci. Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk oziroma praktično usposabljanje z delom. V šolskih delavnicah se izvaja praktični pouk, pri delodajalcu pa se dijak praktično usposablja z delom (v nadaljevanju: PUD). Predlagatelj v celotnem predlogu uporablja izraz praktični pouk ali praksa, dejansko pa govori o PUD, obvezni sestavini izobraževalnih programov poklicnega izobraževanja, ki ga izvajajo delodajalci.

Obseg PUD se določi se določi z izobraževalnim programom in znaša v izobraževalni programih srednjega poklicnega izobraževanja vsaj 24 tednov v treh letih izobraževanja. Obseg PUD se lahko podaljša do okoli 50 tednov (odvisno od posameznega programa), če dijak sklene z delodajalcem individualno učno pogodbo oziroma če šola PUD vključi med vsebine odprtega dela kurikula (del izobraževalnega programa, kjer vsebina določa šola sama v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom). Razporeditev PUD po letnikih je v pristojnosti šole. Praviloma se šole odločajo za naslednjo razporeditev: 2 tedna PUD v 1. letniku, 3 tedne PUD v 2. letniku in 19 tednov PUD (skoraj 5 mesecev) v tretjem letniku. Dodajamo, da od leta 2017 na podlagi Zakona o vajeništvu (ZVaj) (Uradni list RS, št. 25/17 in 78/23 – ZZVZZ-T) teče tudi izobraževanje v vajeniški obliki izobraževanja. Vajenci se praktično usposabljajo z delom med 50 in 60% izobraževalnega programa. Ocenjujemo, da je obstoječa zakonska ureditev izobraževanja za pridobitev srednje poklicne izobrazbe ustrezna in glede deleža PUD dovolj fleksibilna tako za dijake kot delodajalce, ki želijo sodelovati v izobraževalnem procesu.

Obveznosti delodajalcev do dijakov, ki se praktično usposabljajo z delom, so določene v ZPSI-1, za vajence pa v ZVaj. Obveznosti delodajalca do plačila nagrade, stroškov prevoza in zagotavljanja prehrane med delom dijakom na praktičnem usposabljanju so praviloma opredeljene tudi v področnih kolektivnih pogodbah.  Dijak na PUD pridobiva praktične veščine in znanja z delom. Verjamemo, da lahko dijak na PUD, ob ustrezni organizaciji dela in podpori, s svojim delom doprinese k delovnemu procesu več kot znašajo s predpisi določeni stroški delodajalca. Veseli nas, da veliko delodajalcev izpolnjuje vse svoje obveznosti,  in omogoča dijakom in vajencem, da se v njihovih sodobno opremljenih prostorih in pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev praktično usposabljajo z delom. Ti delodajalci v dijaku na PUD ne vidijo samo stroška, temveč priložnost da usposobijo svojega morebitnega sodelavca ali strokovnjaka, ki bo v bodočnosti pomagal nadaljevati in razvijati njihovo stroko. Podobno ureditev poznajo države, ki imajo daljšo tradicijo sodelovanja delodajalcev v poklicnem izobraževanju, kot so Švica, Nemčija in Avstrija, zato predloga po preložitvi stroškov dijakov na PUD na državo ne podpiramo.

Nadalje predlagatelj predlaga srednjo poklicno izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje tako za učitelje praktičnega pouka v šoli kot za mentorje dijakom na PUD v podjetjih. Dijaki v šolskih delavnicah pridobivajo osnovne praktične veščine svojega bodočega poklica pod vodstvom učiteljev praktičnega pouka. Učitelj praktičnega pouka in veščin mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj in pedagoško-andragoško izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit (z njim se pridobi srednja strokovna izobrazba). Mentor v podjetju mora imeti:  mojstrski ali delovodski ali poslovodski izpit ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj z ustreznega področja (izjemoma srednjo poklicno izobrazb in 5 let delovnih izkušenj) ter pedagoško-andragoško usposobljenost po programu, ki ga na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje sprejme pristojni strokovni svet. Predlagateljev predlog je že del veljavne zakonodaje na področju srednjega poklicnega izobraževanja.

Komentarji