Izvajanje praktičnega pouka za poklicne smeri (frizer - mehanik.....) + mentorstvo
Predlagam vladi da nemudoma prične z reševanjem problematike izvajanja praktičnega pouka za poklicne smeri. Če pogledamo današnji sistem je naravnan izredno slabo, saj imajo dijaki prakso šele v drugem letniku pri obrtnikih, drugo prakse je izredno malo, kar se tiče opravljenih ur.
V 14 tih dneh nikakor ni možno dijaku predstavit poklic, mu dati znanje in ostale veščine, saj je nemogoče to izvesti, v tretjem letniku bi praksa morala biti prav tako bolj intenzivna, vsaj dobro polovico šolskega leta. Preveč je poudarka na predmetih splošnega znanja nikakor pa ne na teoriji in praksi fizerstva, mehanike, ter drugih poklicnih smereh.
Obveznosti kot so ( zavarovanje, nagrada za vajence in drugo kar zajema strošek vajenca) bi v celoti morala prevzeti šola, kot šolski sklad, morda ministrstvo, nikakor pa ne obrtniki, saj že znanje, čas in vse kar nudimo dijakom, pomeni ogromno, zato menim da je to obveznost šol in ostalih v sistemu ne pa obrtnikov.
Drugo, veliko se govori o pomanjkanju kadra v šolah, tudi pri izvajanju praktičnega znanja. Osebno menim da nekdo ki dela 15 let ali več (v tem času poučuje dijake v obratovalnici ) ima več kot dovolj izkušenj da to isto dela opravlja v šolskih prostorih, torej mehanik z izkušnjami bo učil dijake o servisiranju, frizer o vsemu kar spada v frizerstvo, monter ,......
Zakaj vedno kompliciranje po dodatnih izobraževanjih za mentorje, ko pa vemo da na nekaterih OŠ po Sloveniji učijo taki ki še šole nimajo. Torej potrebno je povabiti obrtnike da pristopijo in če je volja posameznika da sodeluje, ter pomaga v temu vidim velik napredek.
Torej predlagam da se učni način spremeni tako da bo v šolah v vseh treh letnikih bistveno več prakse, ter da za opravljanje dela mentorja zadostuje že pogoj vsaj 10 let ali 15 let delovne dobe, saj bi bistveno lažje pristopili do kadra kateri bi bil pripravljen pomagat pri izobraževanju dijakov, poklicnih smeri.
Šole to izvajajo. Včasih je bila praksa nekaj drugega. Profesorji so med prakso obiskali dijake in povprašali po njihovem deli. Danes prakso delodajalec podpiše in to je to. Prisotnosti pa ni. Izjema so slstudenti v pedagoški praksi.
S tem predlogom se popolnoma strinjam, kajti premalo je vajniške prakse. Preveč je zahtev po splošnem znanju, bistveno premalo pa je praktičnega usposabljanja v salonih, zato bi se na tem področju moralo bistveno posešt v samo učenje v salonih, saj le tako vajenci dobijo tisti pravi občutek da je delo dejansko delo.
Glede tega da bi mentor lahko bil vsak ki ima vsaj 10 ali 15 let dela v frizerstvu lahko učil na šoli brez dodatnega izobraževanja pa takole iz prve roke povem, danes so vsi izpiti ( pedagoško-andragoški ), razni tečaji ali seminarji popolnoma brezvezni saj se v praksi to niti najmanj ne upošteva saj nam narava dela to sploh ne daje na izbiro. Pri učenju dijakov je izredno pomembno to da dijake z veseljem učimo, pomagamo in pravilno vodimo pred prikazovanjem dela, zato menim da je 10 ali 15 let izkušenj čisto dovolj za poučevanje.
predlagam.vladi.si/predlog/10000
Praksa dijakov in študentov (op. »brezplačne delovne sile« za nekatere) je večkrat problem za vse vpletene. S praktičnim usposabljanjem dijakov in študentov pri delodajalcih na prvi pogled ni težav, saj večini dijakov in študentov uspe najti ustrezno podjetje in tako imenovano prakso opravijo. Kljub vsemu pa imajo z njo pogosto težave prav vsi – delodajalci, dijaki, študentje in njihove šole. Ker dijaki in študentje ne opravljajo prakse na podlagi pogodbe o zaposlitvi (op. niso v delovnem razmerju), se jim čas obvezne prakse (op. delo je delo!) ne šteje v pokojninsko dobo oziroma ne upošteva pri ugotavljanju višine pravic iz delovnega razmerja!?
Praktično usposabljanje dijakov in študentov se opravlja na osnovi učne pogodbe, ki vsebuje zakonska določila o nagradi, plačilu prehrane in zavarovanju dijaka. Praksa za dijaka, študenta vendarle pomeni pomemben del socializacije, vendar opravljeno delo je vseeno delo.
Predlagam spremembo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju tako, da se opravljena dijaška oziroma študentska praksa štejeta v pokojninsko dobo.
Pozdrav
Lepo ste napisali, a pozabili na ključen problem, to pa je dvoje:
Pri izvajanju prakse če sedaj konkretno povem izobraževanje program frizer 1 letnik praksa v salonih 0, popolnoma nič, Vam je to sprejemljivo ? Meni ne, pa ne samo za frizerje mislim na vse poklicne smeri. Izredno preveč je ostalih predmetov ki bi jih lahko drastično zmanjšali ali celo ukinili, pa ne nasprotujem temu da dijaki dobijo znanje, a poglejte prakso z ostalimi predmeti, pa mislim prakso v salonih pri izvajalcih, ne v šolskih salonih !!!
3 + 2 frizerska šola!
3 tedne = v 4-em letniku praksa v salonu
2 tedna = v 5-em letniku praksa v salonu
Temu niti praksa ne moremo reči saj se dijak niti ne navadi kaj je kje v salonu. Kot sem pa predlagal in menim da je prav obveznosti iz naslova nagrade bi v celoti prevzeli na ministrstvu ali šolskem skladu, zato menim da delovna doba če se upošteva ali ne ni tok pomembno, saj se nam tudi ni.
Odličen predlog. Poleg tega je potrebno omejiti vpis v družboslovne smeri. Predstavljate si državo, kjer je miljon teologov in miljon filozofov, na drugi strani pa državo, kjer imamo miljon inžinirjev in miljon programerjev. Čez 50 let bo druga bogata razvita država, prva pa bo končala verjetno nekje v srednjem veku.
nekoč davno smo imeli najbljši polski sistem še posebej vpoklicnih šolah.
Da uvesti vajeništvo.