18. 11. 2024
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
V zvezi s prihodom tujcev v državo uvodoma poudarjamo, da mora tujec v Republiki Sloveniji prebivati zakonito, kar pomeni, da mora v Republiki Sloveniji prebivati iz točno določenega namena, ta pa je lahko zaposlitev ali delo, združitev družine, študij, itd. V ta namen mora tujec praviloma pred prihodom oz. vstopom na območje Republike Slovenije pridobiti prvo dovoljenje za prebivanje, ki se tujcu praviloma vroči na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Prvo dovoljenje za prebivanje se tujcu izda pod določenimi pogoji, med katerimi so tudi zadostna sredstva za preživljanje, ki pa jih tujec, ki se želi zaposliti v Republiki Sloveniji, izkaže s pogodbo o zaposlitvi. Glede na trenutne razmere na trgu dela Republika Slovenija trenutno potrebuje različno vrsto delovne sile, vse od sezonskih delavcev do visokokvalificirane delovne sile, kot tudi raziskovalce, osebje za delo v socialnovarstvenih zavodih, itd. ki ga v Sloveniji primanjkuje.
Z namenom zagotavljanja ustreznih pogojev za urejene in regulirane migracije, vključno s pogoji integracije, je Vlada Republike Slovenije v zadnjem letu sprejela tudi dve strategiji. Strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije med drugim zajema tako jezikovno integracijo kot tudi integracijo na področju izobraževanja, integracijo na trg dela in v lokalno skupnost. Strategija Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja pa zajema štiri strateške cilje, ki celovito obravnavajo različne vidike priseljevanja, in sicer zunanje delovanje za zagotavljanje urejenega in varnega priseljevanja s posebnim poudarkom na zaščiti življenj in dostojanstva priseljencev; spodbujanje priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela z namenom zmanjševanja strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela na družbeno odgovoren način ter upoštevaje globalni kontekst; zaščita življenja in dostojanstva priseljencev ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter načela solidarnosti; ter nedovoljeno priseljevanje in odpravljanje tveganj za nacionalno varnost v povezavi z organizirano kriminaliteto.
Ker se v Republiki Sloveniji zavedamo pomena uspešne integracije, s katero se tujcem med drugim omogoča tudi hitrejša vključitev na trg dela, kar je ključno, da tujci ne postanejo socialno breme države, je zakonodajalec v Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP, 48/23, 115/23 in 62/24 – ZUOPUE; ZTuj-2) kot obvezen pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje določil pogoj znanja slovenskega jezika, in sicer na preživitveni ravni (za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) in na osnovni ravni (za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje). Ta pogoj se uveljavi za prošnje, vložene od 1. novembra 2024 dalje.
V zvezi z mednarodno zaščito pojasnjujemo, da je ta v Republiki Sloveniji ustavno varovana kategorija. Za razliko od migracij zaradi ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in podobnih razlogov, je mednarodna zaščita vrsta prisilne, nenačrtovane migracije, in je zato podvržena številnim garancijam in standardom, ki jih predpisujejo v prvi vrsti mednarodni akti, ki so jih demokratične države dolžne spoštovati.
Republika Slovenija je z aktom o notifikaciji nasledstva za konvencije Organizacije združenih narodov leta 1992 sprejela Ženevsko konvencijo o beguncih, ki skupaj s še nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava, ter kot univerzalni sporazum določa, kdo je begunec in definira pravice in dolžnosti beguncev in njihovih držav gostiteljic. Poleg tega mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji določa tudi skupna evropska azilna zakonodaja (Common European Asylum System), ki določa standarde postopkov in sprejema ter ukrepe na ravni EU, ki jih države članice lahko uporabijo v okviru mednarodne zaščite.
V letošnjem letu je bil v sklopu reforme, ki je na ravni EU potekala od leta 2016, sprejet novi Pakt o migracijah in azilu (v nadaljevanju: Pakt). Pakt vključuje več zakonodajnih instrumentov, ki zagotavljajo skupni okvir in celovit pristop k upravljanju azila in migracij. Nova zakonodaja bo omogočila, da nacionalni organi migrante brez urejenega statusa in prosilce za azil na zunanji meji napotijo na ustrezni postopek, nova pravila v zvezi s posodobljeno podatkovno zbirko Eurodac pa zbiranje natančnejših in celovitejših podatkov o različnih kategorijah migrantov, vključno s prosilci za mednarodno zaščito in osebami, ki nezakonito prispejo v EU. To bo pomagalo pri oblikovanju politik ter okrepilo nadzor nad nedovoljenimi migracijami in nedovoljenimi gibanji. Namen reforme je med drugim tudi omejiti sekundarna gibanja prosilcev ter sprejeti dodatne ukrepe preprečevanja zlorab sistema mednarodne zaščite, vključno z učinkovitim vračanjem in določanjem odgovorne države članice.
Dodatno pojasnjujemo, da je Republika Slovenija kot podpisnica mednarodnih konvencij in kot država članica EU dolžna spoštovati tako mednarodne konvencije kot tudi primarno in sekundarno zakonodajo EU. Kakršnekoli spremembe nacionalne zakonodaje morajo biti torej skladne z mednarodnim in evropskim pravnim redom, obenem pa morajo upoštevati tudi obstoječo sodno prakso. Glede na navedeno je Republika Slovenija dolžna nuditi zaščito tistim, ki bežijo pred preganjanjem, vključno z razseljenimi osebami.
Iz navedenih razlogov Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.