Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)

Odziv Ministrstva za javno upravo

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)[1] določa, da lahko prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo. Za neformalno zahtevo se štejejo zahteve, kjer zahtevane informacije ne vsebujejo varovanih podatkov iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. Neformalna zahteva iz prvega odstavka se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek. V takem primeru zadostuje vloga v elektronski obliki z navedbo elektronskega naslova prosilca, ki služi zavezancu/organu tudi kot naslov za vročitev zahtevanih informacij. Prosilec lahko zahteva dostop do teh informacij tudi neposredno pri organu.

V kolikor neformalna zahteva vsebuje zgoraj navedene varovane podatke, vloge ni mogoče obravnavati po ZDIJZ. Prosilec mora v takem primeru vložiti pisno zahtevo, kjer morajo biti navedeni njegovi osebni podatki (ime in priimek ter naslov prebivališča). Te podatke mora prosilec navesti v vsakem primeru, ko poda zahtevo v pisni obliki (formalna zahteva).

ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Nekatere posebnosti veljajo le za zavezane poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Take podatke je potrebno zagotoviti zaradi zagotavljanja pravice do pravnega varstva zoper izdane posamezne upravne akte, ki jih je zavezanec izdal zaradi varovanja podatkov iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. V takih primerih je namreč potrebna osebna vročitev posameznega akta prosilcu.

Vodenje takega postopka preko posredniškega (tretjega) organa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli prava. V odločitev zavezanca lahko zakonito posega le Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ ali pristojno sodišče. Informacijski pooblaščenec zaradi navedenega ne more biti posredovalni organ v postopku po ZDIJZ, kot to predlaga predlagatelj.

Ministrstvo nadalje dodaja, da je morebitnemu prosilcu, ki je hkrati prijavitelj nezakonitih  ravnanj, zagotovljena ustrezna zaščita z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri)[2] in Zakonom o kazenskem postopku (ZKP)[3]. Zavezanci pa so po uradni dolžnosti zavezani k spoštovanju pravnega reda Republike Slovenije. ZZPri zaradi zaščite javnega interesa določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi. Zakon določa tudi pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter zaščitne in podporne ukrepe zaradi preprečitve ali odprave povračilnih ukrepov. Prav tako ZKP predvideva zaščito prijavitelja, kot osebe s posebnimi potrebami po zaščiti, kot je opredeljena v 144. členu.

Po mnenju ministrstva je v Republiki Sloveniji zagotovljeno učinkovito izvajanje ZDIJZ, prav tako pa pravni red omogoča učinkovito varstvo posameznika, ki je ali bi lahko bil deležen določenih nezakonitih ravnanj fizičnih in pravnih oseb.

Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

[1] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22

[2] Uradni list RS, št. 16/23.

[3] Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24.