Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)
Zakon ne ščiti vlagatelja pred naslovnikom, oziroma izdaja naslovniku njegovo identiteto. To ima za posledico to, da naslovnik točno ve, kdo se informira in zato lahko sklepa kdo v nadaljevanju vlaga prijave.
Zakon o zaščiti prijavitelja sicer ščiti prijaviteljev, ne pokriva pa področja zaščite, ki bi prijavitelju omogočala anonimen dostop do informacij javnega značaja. Zato prijavljena javna oseba/organizacija lahko sklepa na identiteto prijavitelja preko zahtevka za dostop do informacija javnega značaja.
S tem se v bistvu izniči zakon o zaščiti prijaviteljev in le ta postane neuporaben.
Nadalje zakon o dostopu do informacij javnega značaja omogoča uradnim osebam maščevanje, saj poznajo vlagatelja. To je pereče na področju lokalne samouprave, kjer predvsem po majhnih občinah, ljudje poznajo drug drugega in lahko pride do osebnih diskretizacij na povsem drugih področjih, kjer ima uradna oseba moč in vpliv.
Varovanje identitete vlagatelja bi oteževalo izdajanje zavrnilnih odločb, zato predlagam, da se v takih primerih, v katerih bi vlagatelj smatral, da bi ga vloga lahko kakorkoli ogrozila s strani javne osebe ali organizacije, določi postopek, ki bi ohranil anonimnost vlagatelja in omogočil izdajo odločb. Verjetno bi bilo potrebno uvesti vmesni člen med vlagateljem in naslovnikom, ki bi to urejal. To v praksi pomeni, da bi takšne vloge šle preko urada informacijskega pooblaščenca.
Prosim, da moje predloge upoštevate pri spremembi zakonodaje.