24. 9. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pojasnjujemo, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljevanju ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada med drugim tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi. Predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, kot so npr. instituti najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine, institut prištete dobe v okviru invalidske upokojitve.
V zvezi s socialno problematiko pojasnjujemo, da pravica do pokojnine ni pravica iz naslova socialnega varstva, temveč pravica iz naslova socialnega zavarovanja ter da pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu. To v osnovi pomeni, da pravica do pokojnine izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Zato mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, pokojnina pa naj bi predstavljala nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov.
Osebam, ki si same materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati, se socialna varnost zagotavlja v okviru socialnovarstvenih prejemkov, tj. z denarno socialno pomočjo ter varstvenim dodatkom. Gre za instituta, ki sta namenjena socialno ogroženim osebam, pri čemer se status socialno ogrožene osebe ugotavlja ob upoštevanju predpisa, ki ureja socialnovarstvene pravice, to je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1) in predpisa o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, to je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C).
Če oseba nima pravice do pokojnine ali pa je njena pokojnina nizka in je socialno ogrožena, je torej ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev lahko upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v sistemu socialnega varstva.
Denarna socialna pomoč oziroma varstveni dodatek sta, poleg pogoja, da višina dohodkov (npr. plača, nadomestilo za brezposelnost, pokojnina itd.) ne sme presegati zakonsko določenega cenzusa, odvisna tudi števila družinskih članov, premoženja (prihrankov, nepremičnin, itd.) ter zagotovljene oskrbe (bivanja, prehrane) in morebitnega obstoja krivdnega razloga.
Center za socialno delo po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih posamezniku ali družini, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, zagotavlja tudi izredno denarno socialno pomoč, po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa tudi pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena zgolj za izredne stroške, vezane na preživetje, ki jih posameznik ali družina zaradi nizkih dohodkov ne more pokriti, vlagatelj pa na nastanek le-teh ni mogel oziroma znal vplivati. Pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pa pripadata osebi, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in ni zdravstveno zavarovana iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
Na koncu bi želeli pojasniti, da je MDDSZ v fazi priprave celovitih sprememb pokojninskega in invalidskega sistema. Izhodišča, ki jih je 24. aprila 2024 sprejela Vlada Republike Slovenije, predstavljajo osnovo za usklajevanje o vsebini nove pokojninske in invalidske zakonodaje s socialnimi partnerji, pri čemer predlogi za spremembe sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja naslavljajo poleg zagotavljanja finančne vzdržnosti pokojninskega sistema tudi vzpostavitev pravičnega, solidarnega, transparentnega in zaupanja vrednega sistema, ki bo omogočal zagotavljanje primerljivih pravic, dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije ter varno starost. Z namenom doseganja navedenih ciljev se bodo ustrezno prilagajali posamezni instituti in parametri sistema, pri oblikovanju končnih rešitev prenove sistema pa se je MDDSZ zavezalo, da si bo prizadevalo iskati in doseči poleg socialnega dialoga tudi širše družbeno soglasje. Problematiko višine pokojnin bo treba nasloviti v širšem smislu ter tudi v povezavi s standardom, ki ga v naši državi imamo.