Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba SDK-ja

820 OGLEDOV 29 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da se ustanovi SDK, tako kot je že bil. Takrat se je točno vedelo za vsak denar, kje je in koliko. Ko se je ukinil, se je začelo na veliko krasti.

90 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M max 177 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 9. 2024

Odziv Ministrstva za finance

Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je bila javna služba za finančni nadzor, ustanovljena v socialistični Jugoslaviji. Opravljala je vlogo davčne službe ter službe za plačilni promet in za revidiranje. Njena organizacijska oblika se je skozi leta spreminjala. Po ukinitvi leta 1994 so bile njene naloge porazdeljene med različne organe in institucije.

V Republiki Sloveniji sta bili dve službi davčnega nadzora, ki sta pobirali davčne obveznosti ter opravljali nadzor nad izvajanjem pobiranja davčnih obveznosti, in sicer Republiška uprava za javne prihodke, ki je pobirala davke, opravljala nadzor in izterjavo davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, in Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Slednja je leta 1994 prevzela pravno nasledstvo SDK in je bila pristojna za pobiranje, nadzor in izterjavo davkov pravnih oseb. V letu 1996 sta se ti službi združili v enotno davčno službo. Aktivnosti novega davčnega organa so bile še posebej usmerjene v odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, davčnih utaj in sive ekonomije.

V letu 2014 sta se zaradi povečanja učinkovitosti pri pobiranju obveznih dajatev ter večje racionalnosti organiziranosti služb, ki so pristojne za pobiranje javnih dajatev, združili davčna in carinska služba v enoten organ, Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Z združitvijo obeh služb se je zasledovala racionalizacija postopkov in optimizacija stroškov ločenih davčnih organov. Poenotenje kontrolnih mehanizmov služb in zbirk podatkov je omogočilo celovitejšo in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev kakor tudi zmanjšanje administrativnih ovir pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, po drugi strani pa tudi zmanjšanje upravnega bremena za organ.

Ena izmed temeljnih nalog FURS je opravljanje finančnega nadzora. Finančni nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava. Na podlagi finančnega nadzora FURS opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, v okviru katerih obravnava prekrške z davčnega, carinskega ter drugih področij, kjer je s predpisi, ki le-ta urejajo, opredeljen kot prekrškovni organ. V primerih zaznave znakov kaznivega dejanja pa je FURS dolžan te informacije posredovati na državno tožilstvo v obliki kazenske ovadbe.

Finančni nadzor obsega številna področja po predpisih, za nadzor nad katerimi je pristojen FURS (npr. dohodnina, davek na motorna vozila, oddajanje v najem, dediščine in darila, trošarine, carine, delo in zaposlovanje na črno, igre na srečo). Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih (zlasti poslovnih subjektih), kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.

V zvezi z možnostjo pregleda nad plačili poslovnih subjektov pojasnjujemo, da ima FURS na podlagi zakona neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov, prav tako pa lahko od ponudnikov plačilnih storitev pridobi podatke celotnega plačilnega prometa pravnih oseb. Ponudniki plačilnih storitev FURS pošiljajo tudi podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih teh oseb. Podatki o odlivih se pošljejo na posebno zahtevo FURS.

Naj pojasnimo še, da Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih določata svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev po vzoru SDK, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.

Glede na navedeno obravnavana pobuda za ponovno vzpostavitev SDK ni primerna.

Komentarji




  • Č ČRi

    Spoštovani 90-eri podpisniki predloga!

     

    Odgovor MF je pomankljiv, zato ga dopolnjujem

    :

    " Glede na navedeno obravnavana pobuda za ponovno vzpostavitev SDK ni primerna" za nadaljevanje in še uspešnejše bohotenje korupcije...

     

     

    ČRi

  • D DaNamBoBolje

    Ste ob pamet? SDK bi vendar pomenil konec mafijskih poslov. Nič več Litijskih. Nikar ne sanjajte.

  • Z Zdenc

    To je en tak naivni idealistični pogled na vlogo SDK.

    Takrat se je ves plačilni promet izvajal preko SDK, ki je lahko spremljal plačila in preko tega delno nadziral kaj se je dogajalo. Če bi danes tudi poskušali uvesti kaj podobnega, namreč monopolni državno nadzorovani sistem preko katerega bi šla plačila, bi bilo to nemogoče. Danes se lahko plačuje mednarodno, na vse mogoče načine.

  • E Endvat Ritri

    Preprečevanje kraj je nezdružljivo z osnovnimi vrednotami kapitalizma (pohlep, sebičnost, ...)

  • F Ferenc

    V času novo nastale samostojne države Slovenije se je v času vlade Janeza Drnovška leta 1994 preimenovala v Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje.[10] Ta agencija je sprva v celoti prevzela naloge SDK-ja, a že kmalu je bilo ustanovljeno Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je prevzelo nadzor nad poslovanjem javnega sektorja.[4] Vendar učinkovitost Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni bila primerljiva z SDK-jem, saj ni bilo ustanovljene finančne policije, niti izdelanih pravnih predpisov za vprašanja, kot so kdo, zakaj, kje in kako, sme in mora delati s kapitalom.[navedi vir] Leta 1996 je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije (DURS).[11] Naloge, ki jih je poprej opravljal SDK, so bile nato razpršene med Agencijo za plačilni promet , Računsko sodišče in Agencijo za revidiranje,[5] glede davčnega nadzora nad pravnimi osebami pa na DURS.

    sl.m.wikipedia.org/wiki/Slu%C5%BEba_dru%C5%BEbenega_knjigovodstva

  • F Ferenc
    Komentar je izbrisal avtor komentarja.
  • J JKKJ

    Saj imamo FURS! Ne vem zakaj bi potem rabili še SDK?

    Problem je samo v tem, da FURS ne opravlja svoje naloge. Loteva se malih, tiste velike "lopove" pa enostavno spregleda.

    Nisem še slišal, da bi FURS na avtocestah naredil tako kot Italijani, ki enostavno za tiste, ki vozijo luksuzna vozila potem preverijo koliko davkov so plačali v zadnjih letih in so ti torej sorazmerno visoki, kot je vrednost vozila, ki ga vozijo.

    Potem bi se marsikdo znašel v težavah, ker dohodkov kao nima, posledično davkov ni plačal, ampak vozi se pa s prestižnim vozilo.

    In nadaljuje se potem lahko z vilami, hišami itd.

  • D Ddam

    SEM TAKOJ ZA! Ampak politika in mafija bo proti, ker potem ne morejo krasti tako kot to počnejo danes. SDK je bil popoln sistem, celo Japonci so prišli proučevat to, ko je bila še Juga.

  • s skam

    SDK je bil ukinjen prav z določenim namenom, da so se zabrisale vse sledi od kraj državnih podjetij.

    A zna kdo povedati kam je šel denar od prodaje ali se je res vse dalo zastonj?

    • v vferfila

      Denar, ki je bil na računih podjetij (in drugih uporabnikov - proračunov, samoupravnih interesnih skupnosti, zavodov in drugih negospodarskih organizacij...) na SDK se je prenesel na račune v bankah oziroma na UJP (uprava za javne prihodke).

    • v vferfila

      Pslovni skladi podjetij, ki so bili predmet lastninjenja, ki so se preimenovali v kapital, so dobili nove lastnike (določen % smo dobili prebivalci zastonj preko certifikatov, nekaj je šlo raznim takrat ustanovljenim skladom), kaj več piše v raznih knjigah in tudi na internetu. Kar se je dogajalo kasneje, pa je druga zgodba....

  • S Sončni Avatar

    A sploh vemo koliko se "ukrade"? ali je to samo ena pesem ki jo ponavljamo...mogoče je to propaganda politikov...podatki kažejo da smo nekje v povprečju...da še vedno je narobe.

    Centralni nadzor je vedno samo škodil in pripeljal do nazadovanja. Mogoče pa potrebujemo izobraževanje na ravni celotne države da to ni ok.

    Čistilka domov nese wc papir

    Medicinska sestra maske

    ......

    Kontrola na kontrolo ne bo rešila sveta....to mora biti nesprejemljivo od spodaj navzgor in zgoraj navzdol...

    Politik samo predstavlja volilca in njegove vrednote.

  • R Razvojnik

    Tako je pač videti predlog, ki ga napiše en laik, ki se mu niti sanja ne, kaj imamo (v bazah) in kje se v resnici zatakne.

    Se pa fino sliši.... tako kot "svoboda", ki obljublja, da bo vse bolje! (se ve, za koga)

  • v vferfila

    Dal sem (poklicno) skozi SDK, tranzicijo v Ajpes in Durs, pa Furs. Eno in isto, le vedno strožje in bolj zapleteno. Vedno so mi bili malo zoprni, a brez njih ne gre. Ne mešati tega z nekdanjo družbeno lastnino, kjer se za čedne vsote denarja (razni skladi, ki so obstajali takrat) ni vedelo ne od kod ne kam in za kaj gre denar - tisto je šlo mimo SDK. Javne finance so bile veliko bolj nepregledne kot sedaj.

  • S Savina

    Podpiram.

  • M Marko272

    Zakaj se vam zdi, da bi uvedba centraliziranega plačilnega sistema v rokah države (torej politikov) zmanjšala korupcijo?

     

    Količina denarja, ki se pokrade preko korupcije, namreč ni odvisna od plačilnega sistema, ampak od učinkovisti policije in sodstva. FURS ima že sedaj dostop do določenih podtkov o bančnih računih - če ga odprete v tuji banki, ga morate npr. prijaviti FURSu.

  • G Giocondos

    večina nas je za, ampak kapital EU tega ne bo dovolil. Ni po EU zakonodaji, če se ne motim. Smo pa drveli v EU, Nato, itn...

    • A Alenka99

      EU se je sama križala kaj smo naredili ko smo ukinili SDK. To je bil najboljši sistem za nadzor nad tokom denarja. Tega ni poznala nobena država. UVESTI NAZAJ SDK!!!!

      • z znidaric

        Takrat so dolžniki bili breme države. Se dobro spomnim, ko ladjedelnica Uljanik ni plačala računa očetu, malemu obrtniku. Račun je prijavil na SDK in dobil plačilo. Kako se je potem naprej reševalo, ne vem, je pa lahko plačal delavce in so delali naprej.

        Z razliko od današnjega sistema, je bil takratni sistem boljši. Vsaj za male podjetnike/obrtnike.

      • Z Zdenc

        EU se ni čisto nič križala.

        Za javni sektor imamo še vedno SDK. Imenuje se UJP. Ves plačilni promet gre preko njega. Zdaj pa povejte kakšne nepravilnosti so odkrili? Npr. so odkrili večletno masovno izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost, do katerih javni uslužbenci niso bili upravičeni? Niso, ker sploh ne ugotavljajo nepravilnosti. Enako kot jih SDK ne bi, če bi še bil. Za to so drugi.

  • h hales

    Bivši SDK je sedaj del davčne uprave.

    Ločitev pomeni samo podvajanje birokracije.

  • M Mario63

    Dokler to paše tistim, ki so na vladi, ga ne bodo ponovno uvedli... Sicer pa je prepozno, so že vse pohapali....

  • D DavidoffC

    Ukinitev je bila namerna, da so lahko začeli sredstva iz proračuna usmerjati k sebi.

    • Ikona uporabnika Simon Novak Simon Novak

      Peterle je že vedel, zakaj so ga ukinili.

      • b bernarda as

        Peterle ga ni ukinil.

        • o obhodnik

          pač njegova vlada, mar ne!!!

          to je kot sedaj golob takrat Patrlee...

        • Ikona uporabnika Simon Novak Simon Novak

          Seveda ga je.