Uvedba SDK-ja

Odziv Ministrstva za finance

Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je bila javna služba za finančni nadzor, ustanovljena v socialistični Jugoslaviji. Opravljala je vlogo davčne službe ter službe za plačilni promet in za revidiranje. Njena organizacijska oblika se je skozi leta spreminjala. Po ukinitvi leta 1994 so bile njene naloge porazdeljene med različne organe in institucije.

V Republiki Sloveniji sta bili dve službi davčnega nadzora, ki sta pobirali davčne obveznosti ter opravljali nadzor nad izvajanjem pobiranja davčnih obveznosti, in sicer Republiška uprava za javne prihodke, ki je pobirala davke, opravljala nadzor in izterjavo davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, in Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Slednja je leta 1994 prevzela pravno nasledstvo SDK in je bila pristojna za pobiranje, nadzor in izterjavo davkov pravnih oseb. V letu 1996 sta se ti službi združili v enotno davčno službo. Aktivnosti novega davčnega organa so bile še posebej usmerjene v odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, davčnih utaj in sive ekonomije.

V letu 2014 sta se zaradi povečanja učinkovitosti pri pobiranju obveznih dajatev ter večje racionalnosti organiziranosti služb, ki so pristojne za pobiranje javnih dajatev, združili davčna in carinska služba v enoten organ, Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Z združitvijo obeh služb se je zasledovala racionalizacija postopkov in optimizacija stroškov ločenih davčnih organov. Poenotenje kontrolnih mehanizmov služb in zbirk podatkov je omogočilo celovitejšo in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev kakor tudi zmanjšanje administrativnih ovir pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, po drugi strani pa tudi zmanjšanje upravnega bremena za organ.

Ena izmed temeljnih nalog FURS je opravljanje finančnega nadzora. Finančni nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava. Na podlagi finančnega nadzora FURS opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, v okviru katerih obravnava prekrške z davčnega, carinskega ter drugih področij, kjer je s predpisi, ki le-ta urejajo, opredeljen kot prekrškovni organ. V primerih zaznave znakov kaznivega dejanja pa je FURS dolžan te informacije posredovati na državno tožilstvo v obliki kazenske ovadbe.

Finančni nadzor obsega številna področja po predpisih, za nadzor nad katerimi je pristojen FURS (npr. dohodnina, davek na motorna vozila, oddajanje v najem, dediščine in darila, trošarine, carine, delo in zaposlovanje na črno, igre na srečo). Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih (zlasti poslovnih subjektih), kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.

V zvezi z možnostjo pregleda nad plačili poslovnih subjektov pojasnjujemo, da ima FURS na podlagi zakona neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov, prav tako pa lahko od ponudnikov plačilnih storitev pridobi podatke celotnega plačilnega prometa pravnih oseb. Ponudniki plačilnih storitev FURS pošiljajo tudi podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih teh oseb. Podatki o odlivih se pošljejo na posebno zahtevo FURS.

Naj pojasnimo še, da Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih določata svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev po vzoru SDK, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.

Glede na navedeno obravnavana pobuda za ponovno vzpostavitev SDK ni primerna.