10. 9. 2024
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s prejeto pobudo uvodoma pojasnjujemo, da Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in njene spremembe (v nadaljevanju: Direktiva o DDV) določa, da države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ne smeta biti nižji od 5% in se uporabljata za dobavo blaga in storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III k Direktivi o DDV ter eno stopnjo DDV, ki je lahko nižja kot 5%, in oprostitev s pravico do odbitka, ki se lahko uporablja samo za dobave blaga in storitev opredeljenih v točkah od 1 do 6 in 10c Priloge III. Priloga III določa seznam blaga in storitev iz katerega države članice opravijo nabor blaga in storitev, katere lahko prenesejo v nacionalno zakonodajo. Dobave blaga in storitev, ki jih ni na seznamu Priloge III Direktive o DDV, za katere je dovoljena možnost uvedbe nižje stopnje DDV, morajo biti v vseh državah članicah obdavčene po splošni stopnji DDV.
V Republiki Sloveniji veljavna zakonodaja za hrano in plenice določa nižjo, 9,5% stopnjo DDV. Uporaba stopnje DDV, nižje od 5%, v okviru sistema DDV, kot je vzpostavljen v Sloveniji, ni predvidena. Vprašanje spreminjanja in uvajanja novih stopenj DDV je tako potrebno nasloviti v okviru širšega razmisleka o spremembah stopenj DDV v Republiki Sloveniji.
Z vidika delovanja sistema DDV je potrebno predvsem upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo prosto na trgu, saj se te oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi drugih konkurenčnih pogojev. Davki so le eden izmed elementov, ki lahko vplivajo na oblikovanje drobnoprodajne cene izdelkov na trgu. Uvedba nižjih stopenj DDV se po dosedanjih izkušnjah v Sloveniji praviloma ne odrazi v ustrezno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike, kar je sicer namen nižjih stopenj DDV. Znižanje davka se praviloma zgolj prelije v višjo ceno pred obdavčitvijo, kot jo določijo prodajalci teh izdelkov, končna cena za potrošnika pa ostane enaka ali pa se celo zviša.
Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi javnofinančne razmere. DDV je pomemben in stabilen finančni vir, zato vsakršno poseganje v sistem stopenj DDV, brez zagotovitve nadomestnih finančnih virov, predstavlja velik vpliv na javnofinančne prihodke.
Na podlagi navedenega, Ministrstvo za finance prejete pobude ne podpira.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Otroški dodatek se je v zadnjih treh letih zvišal trikrat, in sicer v letu 2022 za 4,9%, v letu 2023 za 10,3% in v letu 2024 za 4,2%.
Aktualne višine otroškega dodatka najdete na https://www.gov.si/teme/otroski-dodatek/
Menimo, da je otroški dodatek določen v primerni višini, višina pa je odvisna od materialnega položaja družine (dohodkov in premoženja).