24. 9. 2024
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da trenutno izdajo osebne izkaznice ureja Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, 41/21 in 199/21), ki osebno izkaznico opredeljuje kot javno listino, s katero državljan dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo ter jo uporablja za prehod državne meje držav Evropske unije in Schengenskega prostora ter drugih držav, ki so za to izrazile privolitev. Osebna izkaznica državljanu omogoča tudi elektronsko identifikacijo in avtentikacijo za dostop do elektronskih storitev ter elektronsko podpisovanje skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in elektronski podpis, pri čemer velja, da sredstvi elektronske identifikacije in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis za tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa zagotavlja ministrstvo, pristojno za zagotavljanje centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis (Ministrstvo za digitalno preobrazbo).
Zakon osebno izkaznico trenutno opredeljuje izključno kot dokument v fizični obliki, torej kot kartični dokument, ki se izda na predpisanem obrazcu in vsebuje zakonsko določen nabor podatkov. Izdaja osebne izkaznice temelji na Uredbi (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 67). Uredba med drugim v 3. členu napotuje na obvezno uporabo mednarodnih standardov in tehničnih specifikacij na področju potovalnih dokumentov.
Tovrstna izhodišča na mednarodnem in nacionalnem nivoju pa trenutno niso določena za identifikacijski dokument, katerega nosilec bi bil mobilni telefon posameznika in bi lahko predstavljal enakovredno uporabno vrednost imetnika.
11. 4. 2024 je bila sprejeta Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto za posodobitev področja e-identifikacije in storitev zaupanja na enotnem notranjem trgu (eIDAS), predvsem s ciljem vzpostavitve učinkovitejših rešitev za čezmejno priznavanje e-identitet.
Evropska komisija je namreč skozi analize in javne posvete z različnimi deležniki ugotovila, da EU uredba eIDAS v Evropski uniji ni uspela širše uveljaviti zaupanja vrednih in varnih rešitev elektronske identifikacije državljanov, ki bi ščitile v zadostni meri osebne podatke uporabnikov in bi se predvsem široko uporabljale. Uredba zagotavlja, da bo vsakomur v njegovi državi omogočena elektronska identiteta v obliki evropske denarnice za digitalno identiteto, ki je priznana povsod v Evropski uniji v javni upravi ter tudi v zasebnem sektorju, kjer je potrebno zagotavljati zanesljivo preverjanje istovetnosti uporabnikov.
S tehničnega vidika pojasnjujemo, da je rešitev, ki jo pripravlja Evropska komisija in bo omogočala hranjenje in uporabo potovalnega dokumenta na pametni napravi, imenovana Digital Travel Credential (DTC) oz. digitalna potovalna identiteta. Digitalna potovalna identiteta bo nudila alternativo fizičnemu potnemu listu z vsaj enakim nivojem varnosti. Glavni cilj, ki ga zasleduje projekt in predlagana rešitev, je zagotoviti hitrejši pretok potnikov, učinkovitejše preglede mejnih organov ob prehodu meje, prav tako pa projekt zasleduje visoke standarde varstva podatkov, brez da bi se ogrozila celovitost meja. Da bi vse države članice delovale na tem področju enotno, se je Evropska komisija zavezala, da bo pripravila predlog uredbe o digitalizaciji potnih listin in olajšanju potovanj.
V nadaljevanju pojasnjujemo, da so pravne podlage, ki bodo vsem državam članicam nalagale izdajo digitalne potovalne identitete še v pripravi ter, da tudi standardi, ki bodo sicer temeljili na ICAO standardu še niso končani.
Sama implementacija digitalne potovalne identitete pa je močno povezana tudi z drugim evropskim projektom na področju digitalizacije, in sicer projektom evropskih denarnic za digitalno identiteto (eWallet). Evropska denarnica bo namreč varna rešitev, ki bo služila kot repozitorij za vse digitalne oblike dokumentov.
Države članice, ki so že razvile svoje rešitve, so predvsem države, ki so pristopile k pilotnemu projektu Evropske unije, kot npr. Hrvaška, Nizozemska in Finska, vendar njihove rešitve temeljijo na predpostavki standardov, ki so še v pripravi in jih bodo morale po potrebi še prilagoditi končnim verzijam. Republika Slovenija vseskozi spremlja napredek na tem področju in bo pristopila k realizaciji, ko bodo zato izpolnjeni pravni ter tehnični pogoji.