6. 9. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Temeljna obveznost vsakega javnega uslužbenca je opravljanje dela skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev, kar ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju ZJU) v 93. členu. Veljavna delovnopravna ureditev že sedaj omogoča, da se ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih pri izpolnjevanju delovnih obveznosti javnih uslužbencev ustrezno ukrepa oziroma po potrebi uvede in izpelje ustrezen postopek ter ugotovi odgovornost ter nenazadnje lahko tudi odpove pogodba o zaposlitvi.
Nadomeščanje dela javnih uslužbencev z delom študentov ni skladna z veljavno zakonodajo, še posebej, ker javne naloge v organih, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa, opravljajo le uradniki. Spremljajoča dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela ter druga dela, ki jih je treba opravljati zaradi nemotenega izvajanja javnih nalog organa pa opravljajo strokovno-tehnični javni uslužbenci.
Ministrstvo za javno upravo ugotavlja, da so vsi konkretni ukrepi iz pobude, torej izvedba notranjih revizij, uvedba merljivih ciljev in kazalnikov uspešnosti, redno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, spodbujanje odgovornosti in transparentnosti ter preusmeritev sredstev iz neučinkovitih delovnih mest v izboljšanje pokojnin in v socialno varnost upokojencev, namenjeni dvigu učinkovitosti in uspešnosti dela javnih uslužbencev. S tem v zvezi pojasnjujemo, da so javni uslužbenci odgovorni za zakonito in smotrno delo, v uslužbenski zakonodaji pa so predvidene tudi ustrezne sankcije v primeru ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti. Vsi javni uslužbenci so v skladu z veljavno ureditvijo za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi že sedaj lahko poklicani na odgovornost oziroma so ustrezno sankcionirani. Zakonodaja omogoča, da se ob ugotovljenih kršitvah pri opravljanju dela javnih uslužbencev uveljavijo sankcije, ki jih zakonodaja daje za te primere na voljo, in sicer uveljavljanje disciplinske, odškodninske ali kazenske odgovornosti, lahko pa se javnemu uslužbencu tudi odpove pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Pojasnjujemo še, da je v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 58/04 – popr., 43/04, 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20, 104/20, 118/20, 168/20, 31/21, 54/21, 203/21, 29/22, 80/22, 103/22, 125/22, 25/23, 74/23, 127/23, 19/24 in 35/24, v nadaljnjem besedilu: Uredba) določeno, da je naloga vodij notranjih organizacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: NOE), da načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v NOE, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne NOE, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v NOE (prvi odstavek 26. člena). Vsak vodja NOE je za svoje delo in za delo organizacijske enote, ki jo vodi, odgovoren vodji višje organizacijske enote, če višje organizacijske enote ni, je vodja odgovoren samo predstojniku, s tem, da je vodja vsake NOE odgovoren tudi predstojniku (24. člen Uredbe). Predstojnik organa lahko v primeru, ko vodja NOE svojih nalog vodenja ne opravlja strokovno, ali ko ugotovi, da NOE ne opravlja dela uspešno, pri čemer je to posledica nestrokovnega, neprimernega ali neuspešnega vodenja, vodjo NOE v skladu z določbami ZJU premesti na delovno mesto, na katerem se ne opravljajo vodstvene naloge. Prav tako lahko uradniku, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoj položaj, delodajalec tudi odpove pogodbo o zaposlitvi z učinkom po preteku odpovednega roka, če uradnika ni mogoče premestiti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje.
Glede predloga, da je potrebno javnim uslužbencem zagotoviti redna usposabljanja in izobraževanja, da bi izboljšali njihove veščine in povečali njihovo produktivnost, Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da je eno izmed temeljnih načel ZJU tudi načelo strokovnosti, kar ureja ZJU v 9. členu in določa, da javni uslužbenec izvršuje javne naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu ravna po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposablja in izpopolnjuje, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec. V 102. členu ZJU pa je nadalje že določeno, da ima javni uslužbenec pravico in dolžnost usposabljati se na delovnem mestu in izpopolnjevati svoje strokovno znanje po določenem programu in po napotitvi nadrejenega.
Upoštevaje vse navedeno je mogoče v zvezi s prejetim predlogom ugotoviti, da njegova nadaljnja obravnava ni potrebna, saj obstoječa zakonodaja že predvideva pravico in dolžnost javnega uslužbenca do usposabljanja za opravljanje dela ter določa različne vrste odgovornosti javnih uslužbencev, hkrati pa tudi omogoča ustrezno ukrepanje predstojnikov v primeru neizpolnjevanja obveznosti javnega uslužbenca iz njegove pogodbe o zaposlitvi. V skladu z uslužbensko zakonodajo je namreč predstojnik tisti, ki vodi delo organa in je odgovoren za organizacijo delovnega procesa v organu, ki ga vodi in odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev.