Prepoved dela gradbincem nad 30°C
Ker so zunanje temperature neznosne in z tem nevarne za gradbince, predlagam da se meja iz 45°C spusti na 30°C za normalno delo izven objektov.
Ker so zunanje temperature neznosne in z tem nevarne za gradbince, predlagam da se meja iz 45°C spusti na 30°C za normalno delo izven objektov.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ne navaja veljavne ureditve, ki bi jo bilo po mnenju predlagatelja treba spremeniti. Zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu namreč ne določa omejitev v stopinjah Celzija za delo na prostem za gradbince, kot bi se dalo razumeti iz predloga. Glede temperatur za delo na prostem na začasnih in premičnih gradbiščih določa Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 – ZVZD-1) v prilogi IV naslednje: »Glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, mora biti med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem.«
Sicer pa je osnovni predpis, ki ureja v Republiki Sloveniji varnost in zdravje pri delu, in ga je treba upoštevati tudi v zvezi z vprašanji toplotnih obremenitev, ki so jim izpostavljeni delavci, Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju: ZVZD-1). Slednji določa odgovornost vsakega posameznega delodajalca, da zagotovi varnost in zdravje vseh svojih delavcev pri delu. V ta namen mora, kot to določa 5. člen ZVZD-1, izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Delodajalec mora pri tem tudi upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh. Vsak delodajalec mora tudi pisno oceniti (vsa!) tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:
Sploh na delovnih mestih in pri delih, ki se ne izvajajo v zaprtih prostorih, je pogosto smiselno in potrebno, da delodajalec v oceni tveganja identificira nevarnosti, ki so jim zaradi ekstremnih vremenskih pojavov izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem, v skladu s tem pisno oceni tveganja (in pri tem upošteva verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oz. bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic) ter predvidi ukrepe, da se omenjena tveganja zmanjšajo. V času visokih temperatur zraka bi lahko bili takšni ukrepi npr. začasna prerazporeditev delovnega časa (na način, da se delo opravlja v urah dneva, ko je toplotna obremenitev nižja), daljši in pogostejši odmori, dostop do ohlajenih brezalkoholnih pijač, omogočanje odmora delavcem v ohlajenih prostorih, zagotavljanje ustrezne zaščitne ter osebne varovalne opreme delavcev ipd.
Kadar pa delodajalec z ukrepi ne more zagotoviti, da bi se delavci izognili resni, neposredni in neizogibni nevarnosti, jim mora omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno (to določa drugi odstavek 27. člena ZVZD-1). Isti člen ZVZD-1 še določa, da delodajalec ne sme pozvati delavcev na delo, ko še obstaja resna in neposredna nevarnost, razen v izjemnih primerih in iz utemeljenih razlogov.
Obstoječa zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu torej določa več možnosti za ukrepe za zmanjšanje toplotnih obremenitev delavcev ob ekstremnih temperaturah zraka. So pa ti ukrepi v pristojnosti vsakega posameznega delodajalca, ki mora vsem delavcem, tudi tistim, ki delajo na gradbiščih ob visokih temperaturah zraka, zagotoviti varno delo, zaradi katerega se jim ne bo poslabšalo zdravje.