1. 10. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19, 121/21 – ZJN – 3B in 78/23 - ZORR; v nadaljevanju: ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Ta zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona.
V nadaljevanju izpostavljamo predvsem tista ključna določila ZPDZC-1, ki določajo, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno in kateri nadzorni organi so neposredno pristojni za nadzor, odkrivanje, vodenje postopka in odločanje o prekršku glede kršitev določb ZPDZC-1 pri odkrivanju dela in zaposlovanja na črno.
ZPDZC-1 v 3. členu določa, da je prepovedano delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:
- pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu,
- samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti,
- pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti,
- tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja,
- pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu,
- posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
ZPDZC-1 v 5. členu določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če delodajalec:
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
- z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
- nezakonito zaposli državljana tretje države.
ZPDZC-1 določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanja na črno (7. člen ZPDZC-1).
Ne glede na določbe 3. člena ZPDZC-1 za delo na črno ne štejejo:
- sosedska pomoč,
- sorodstvena pomoč,
- nujno delo,
- humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,
- osebno dopolnilno delo.
Ne glede na določbe 5. člena ZPDZC-1 se za zaposlovanje na črno ne štejejo:
- kratkotrajno delo,
- nujno delo,
- humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.
Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
Nadzorne organe, ki nadzorujejo izvajanje določb ZPDZC-1, določa 18. člen ZPDZC-1.
Za nadzor in odkrivanje prekrškov na področju dela na črno, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte, samozaposlene osebe in posameznike, zaposlovanja na črno, omogočanja dela na črno ter nedovoljenega oglaševanja v delu, ki se nanaša na posameznike, ter za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
Za nadzor in odkrivanje prekrškov na področju dela na črno, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte, samozaposlene osebe in posameznike, omogočanja dela na črno, v delu, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte in samozaposlene osebe, in nedovoljenega oglaševanja v delu, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte in samozaposlene osebe, ter za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Za nadzor in odkrivanje prekrškov na področju nedovoljenega oglaševanja, ki zajemajo primere, ko delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na njegovo registrirano ali priglašeno dejavnost, ter za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Za nadzor nad kršitvami, ki se nanašajo na izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti, so pristojni nadzorni organi s področja prometa, kmetijstva in okolja, gozdarstva, energetike in prostora, zdravja, šolstva in športa ter notranjih zadev.
Drugi nadzorni organi, ki niso nadzorni organi, navedeni v prvem in drugem odstavku 18. člena ZPDZC-1, in ki pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora na podlagi svojih predpisov ugotovijo kršitve ZPDZC-1, preverijo dejansko stanje in o ugotovitvah sestavijo zapisnik, ki ga pošljejo pristojnemu nadzornemu organu.
Nadzorni organi imajo po zakonu na področju, ki ga nadzorujejo, pristojnost izdati odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti ali dela na črno v primeru ugotovljene kršitve iz 3. člena ZPDZC-1 (delo na črno) in v primeru kršitve prepovedi zaposlovanja na črno.
ZPDZC-1 nima določil, ki bi časovno omejevali ali prepovedovali opravljanje dejavnosti ali dela, npr. ob nedeljah. Vsaka pravna oseba, samozaposlena oseba ali posameznik, ki opravlja določeno dejavnost ali delo, mora tudi na podlagi ZPDZC-1 imeti z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu, ali dela. Pogoj za opravljanje dejavnosti ali dela je tudi izpolnjevanje morebitnih posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti ali dela, ki so opredeljeni v posebnih predpisih in ki so vezani tudi na vrsto in specifičnosti opravljanja posameznih dejavnosti ali dela (npr. hrup, prah,…).
Iz Poročila o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2023, ki ga je na podlagi poročil nadzornih organov pripravila Komisija Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, izhaja, da so nadzorni organi prisotni na terenu tudi izven svojega poslovnega časa. Tako npr. iz poročila Finančne uprave Republike Slovenije, ki je sestavni del Poročila o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2023, izhaja, da specifika delovnega časa mobilnih oddelkov (24/7/365) omogoča stalno prisotnost na terenu in s tem pokritost nadzora in odkrivanje kršitev v času, ko zavezanci ne pričakujejo nadzora. Stalna prisotnost na terenu in povezava mobilnih oddelkov na terenu z operativnim komunikacijskim centrom Finančne uprave Republike Slovenije pripomore k izvedbi učinkovitejšega nadzora, posredno pa ima tudi preventivni učinek na zavezance.
Tudi v priporočilih Komisije Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno za leto 2022 je med drugim izpostavljeno, da bi bilo potrebno povečati število nadzorov na primer izvajalcev del v gozdovih in to tudi izven delovnega časa, kar pa je glede na kadrovske možnosti nadzornih organov težko izvesti.
Ob tem velja izpostaviti tudi skupne koordinirane akcije več nadzornih organov, vključno s Policijo.
Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti bo v okviru Komisije Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, kjer je predsednik komisije predstavnik ministrstva, nadzorne organe seznanila z navedenim predlogom za povečanje nadzornih aktivnosti v različnih časovnih obdobjih, saj je med drugim naloga komisije, da usklajuje vsebine dela nadzornih organov s področja odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno.
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da kršitve javnega reda in miru ne sodijo v resorno pristojnost Ministrstva za finance, zato se do navedb predlagatelja opredeljujemo zgolj z vidika pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije na podlagi določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19, 121/21 – ZJN-3B in 78/23 – ZORR; v nadaljnjem besedilu: ZPDZC-1).
V skladu s 3. členom ZPDZC-1 se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:
- pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
- samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
- pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
- tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
- pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
- posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
ZPDZC-1 v 7. členu določa tudi izjeme, ki ob izpolnjevanju določenih zakonsko predpisanih pogojev ne pomenijo dela na črno. Te izjeme so: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko delo, dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo ter brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
Za nadzor dela na črno je pristojnih več organov, med njimi tudi Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).[1] Če nadzorni organ pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi kršitve, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ali dela na črno, hkrati pa ima tudi zakonsko podlago, da kršitelja za storjen prekršek kaznuje z globo.
V zvezi z navedbo predlagatelja, da se delo na črno izvaja zlasti ob nedeljah, ker tedaj ni inšpekcije, pojasnjujemo, da FURS v okviru zakonsko predpisanih pristojnosti opravlja nadzor dela na črno na terenu, in sicer vse dni v tednu (tudi ob nedeljah), kar omogoča odkrivanje kršitev tudi v času, ko zavezanci ne pričakujejo nadzora. Stalna prisotnost na terenu pripomore k izvedbi učinkovitejšega nadzora, posredno pa ima tudi preventivni učinek na zavezance. Ob tem dodajamo, da je FURS v letu 2024 na področju sive ekonomije na nedeljo samo iz pristojnosti ZPDZC-1 izvedla 124 nadzorov dela na črno in 545 nadzorov zaposlovanja na črno.
Ob vsem navedenem naj še dodamo, da lahko prijave kršitev predpisov, za nadzor katerih je pristojna FURS (torej tudi prijave kršitev ZPDZC-1), vsakdo posreduje po elektronski pošti na naslov prijave.fuping@govpong.si, na anonimni telefon 080 11 22 ali po pošti na naslov Finančna uprava Republike Slovenije, Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana. Za uspešno izvedbo nadzora so dobrodošle kakršne koli informacije in dokazi o izvajanju dela in dejavnosti na črno. S tem prijavitelji med drugim prispevajo k zmanjševanju obsega sive ekonomije in obsega nelojalne konkurence, k preprečevanju davčnih utaj in večji zaščiti potrošnikov.