Predlog za prenovo sistema DDV v Sloveniji
Davčni sistem, zlasti davek na dodano vrednost (DDV), je ključni del financiranja javnega sektorja in storitev. Vendar pa trenutni način pobiranja DDV v Sloveniji povzroča veliko nepotrebnih transakcij in administrativnih bremen, ki ne prinašajo dejanske koristi proračunu.
Problematika trenutnega sistema
DDV, ki ga skozi potrošnjo plačajo upokojenci (527.000 ljudi) in zaposleni v javni upravi (188.000 ljudi), prihaja iz plač, ki so financirane iz proračuna. Nato se 22% DDV-ja od njihove porabe vrne nazaj v proračun. Podobno so prispevki, ki jih plačujejo javni uslužbenci, le krožne transakcije – plačajo se iz proračuna in se vrnejo nazaj v proračun. To povzroča naslednje težave:
1. Nepotrebne transakcije: Denar kroži med proračunom, plačami, porabo in spet nazaj v proračun, kar povečuje število transakcij brez prave dodane vrednosti.
2. Administrativno breme: FURS in banke morajo obdelovati te transakcije, kar ustvarja nepotrebne stroške in povečuje kompleksnost sistema.
3. Pomanjkanje prave koristi: DDV, pobran iz plač in pokojnin, dejansko ne prispeva k povečanju proračunskih prihodkov, saj se denar samo krožno premika.
Pravičnost do zaposlenih v gospodarstvu (639.000 ljudi)
Zaposleni v gospodarstvu edini plačujejo prispevke v proračun, ki niso krožne transakcije, in prav tako plačujejo DDV, ki ni krožna transakcija. Da bi zagotovili pravičnost do vseh zaposlenih, je treba sistem DDV prilagoditi tako, da bo zmanjšal nepotrebno breme za vse državljane.
Predlagani koraki za prenovo sistema DDV
1. Zmanjšanje splošne stopnje DDV:
Razmisliti o znižanju splošne stopnje DDV za vse državljane, kar bi zmanjšalo davčno breme na potrošnjo. To bi koristilo vsem enako, ne glede na njihov status zaposlitve.
2. Večstopenjski DDV:
Uvedba nižjih stopenj DDV za osnovne življenjske potrebščine (hrana, zdravila, osnovne storitve). To bi zmanjšalo davčno breme za vse, zlasti za tiste z nižjimi dohodki.
3. Kompenzacijski ukrepi:
Za tiste z najnižjimi dohodki (vključno z upokojenci in socialno šibkimi) bi se lahko uvedli dodatni socialni transferi ali davčne olajšave, ki bi kompenzirali obremenitve zaradi DDV. To bi zagotovilo, da reforma ne prizadene socialno najbolj ranljivih skupin.
4. Digitalizacija in avtomatizacija:
Implementacija digitalnih rešitev, ki bi omogočile bolj enostavno in pregledno upravljanje DDV transakcij. To bi zmanjšalo administrativno breme in stroške obdelave.
5. Učinkovit nadzor nad davčnimi utajami:
Usmeritev virov v izboljšanje nadzora nad davčnimi utajami v gospodarstvu, kar bi dejansko povečalo proračunske prihodke. Namesto da se osredotočamo na krožne transakcije, ki ne prinašajo koristi, bi morali izboljšati nadzor nad podjetji in posamezniki, ki se izogibajo plačevanju davkov.
6. Spodbujanje brezgotovinskega poslovanja:
Spodbujanje brezgotovinskih transakcij, ki so lažje sledljive in zmanjšujejo možnosti za davčne utaje. To bi povečalo transparentnost in učinkovitost sistema.
Prenova sistema DDV je nujna, da zmanjšamo administrativna bremena in izboljšamo učinkovitost davčnega sistema. Znižanje splošne stopnje DDV, uvedba nižjih stopenj za osnovne življenjske potrebščine ter dodatni socialni transferi za najšibkejše bi zmanjšali nepotrebne transakcije in zagotovili pravičnost za vse. Digitalizacija in avtomatizacija bi poenostavili procese, izboljšan nadzor nad davčnimi utajami pa bi povečal proračunske prihodke. Spremembe so potrebne za vzdržnost in pravičnost davčnega sistema v prihodnosti.
Ironično je, da 639.000 ljudi, zaposlenih v gospodarstvu, trenutno financira 2 milijona prebivalcev. Da bi zagotovili pravičnost in zmanjšali bremena, je čas za nujne reforme, ki bodo poskrbele, da bodo vsi enako prispevali v proračun.