23. 8. 2024
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pravna podlaga za urejanje področja, na katerega se nanaša vsebina predloga št. 18187-222 (Dopolnitev Zakona o JRM) sta prvi in drugi odstavek 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20, v nadaljevanju: ZJRM-1), ki določata, da se kaznuje, kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege (prvi odstavek) ali kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti (drugi odstavek).
Iz vsebine predloga Dopolnitev Zakona o JRM ni mogoče razbrati, da so v zadevnem primeru izpolnjeni zakonski znaki prvega ali drugega odstavka 8. člena ZJRM-1.
Področje hrupa kot motečega dejavnika v Republiki Sloveniji ureja več področnih predpisov z vidika urejanja prostora, varstva javnega reda in miru in prepovedanih vplivov ali imisij. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, v nadaljevanju: SPZ) v 73. členu določa splošno načelo prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Skladno s tem členom morajo lastniki teh nepremičnin, zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.
SPZ v 75. členu ureja prepovedane imisije in lastniku nepremičnine nalaga dolžnost, da pri uporabi nepremičnine opušča dejanja in odpravlja vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Tako je določena meja dopustne uporabe nepremičnin, na način, da se omejuje izvrševanje lastninske pravice na nepremičnini zaradi zavarovanja izvrševanja lastninske pravice na drugih nepremičninah.
V primeru pasjega laježa, ko imisije povzroča žival, ki je v skladu s 15.a členom SPZ čuteče živo bitje, je treba upoštevati tudi vidik zaščite živali, ki jo določa Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21 in 109/23, v nadaljevanju: ZZZiv) z vidika upravnih možnosti za zaščito take živali, ki lahko posredno rezultira tudi v prenehanju motilnih ravnanj živali. Če pasji lajež preseže splošni tolerančni prag, gre v skladu s sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 898/2010) za prepovedano imisijo, ki jo ureja SPZ (oteževanje uporabe drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo nepremičnini).
Ministrstvo za notranje zadeve je na stališču, da je sam pasji lajež že primerno urejen v področni zakonodaji (SPZ, ZZZiv) in zato dodatno urejanje z novelacijo ZJRM-1 ni potrebno.