Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Statistika policije - vključitev narodnosti in državljanstva storilcev

355 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Zelo pogosto se policija ob novinarskih in drugih vprašanjih glede državljanstva in narodnosti storilcev prekrškov in kaznivih dejanj izgovarja, da ne vodi posebne statistike po državljanstva in narodnosti. Ta trditev je za današnje (digitalne) čase čudna in ji težko verjamemo. Kaj sploh pomeni "voditi statistiko"? V današnjih časih je "statistika" samo izpis iz baze podatkov po izbranih kriterijih, ne pa ročno vodenje nekih seznamov. To bi moralo biti izvedljivo, če pa ni, lahko policija zapre vrata in se razpusti zaradi nesposobnosti. Če policija res ne popiše vseh podatkov storilcev, je izredno malomarna, če pa jih in to zanika, pa laže. Veliko bolj se zdi verjetno, da policija teh podatkov enostavno noče razkriti, bodisi po lastni iniciativi bodisi po diktatu nadrejenih inštitucij.

Priseljevanje tujcev, bodisi iz ekonomskih bodisi iz varnostnih razlogov je danes pereč problem, ki ga državljani občutimo kot družbeni pritisk, mešanje kultur in običajev, slabšanje kakovosti življenja, razkrajanje obstoječih družbenih norm in, nenazdanje, tudi povečanje kriminalnih dejanj v državi. Če še ne veste, nam državljanom to ni čisto nič všeč. Zaradi vladnih politik, ki priseljevanje omogočajo in podpirajo, se počutimo oškodovani in razvrednoteni. To sliko še slabša impotentno delovanje inštitucij kot so policija, sodstvo in tudi parlament kot zakonodajalec, ki ne zmore učinkovito zaščiti družbe, kot jo poznamo in smo jo soustvarjali doslej.

V tej luči zahtevamo, da policija razkrije svoje "statistike" o narodnosti in državljanstvu storilcev kaznivih dejanj v Sloveniji za zadnjih 10 let. To bo eden od pokazateljev, kako na slovensko družbo vpliva priseljevanje. Pri tem ne gre za nikakršne osebne podatke, samo za številke, ki nikogar osebno ne izpostavljajo. Tudi sklicevanje na zaupnost ne bo šla skozi, saj se to tiče vseh državljanov in naših življenj sedaj in v bodoče. Zahtevamo vpogled v narodnostno strukturo storilcev kaznivih dejanj, brez izgovorov. Zdaj.

43 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B ba tom 30 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 10. 2024

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Pojasnjujemo, da je po slovenski zakonodaji obdelava določenih osebnih podatkov, vključno s podatki o narodnosti, ki se izvaja na način, ki lahko privede do nedopustne diskriminacije ali ima za posledico nedopustno diskriminacijo, prepovedana. Skladno z 38. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a; v nadaljnjem besedilu: Ustava), je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, ta pa mora biti določen z zakonom.

Glede na predlog, da se razkrije statistika na področju obravnavanja kaznivih dejanj, je pravna podlaga za obdelovanje osebnih podatkov Zakon o obdelavi osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljnjem besedilu: ZVOPOKD). Ta v 2. členu določa, da je obdelava osebnih podatkov prepovedana, če se izvaja na način ali ima za posledico nedopustno diskriminacijo glede na narodnost, raso, barvo kože, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, spolno identiteto, premoženjsko stanje, kraj rojstva, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča, zdravstveno stanje, genske predispozicije ali katero koli drugo osebno okoliščino posameznika. ZVOPOKD v 7. členu določa, da je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov prepovedana razen, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka istega člena, pri čemer morata biti izpolnjena pogoja, ki določata, da je obdelava nujno potrebna za opravljanje nalog pristojnih organov, določenih z zakonom, ali pa jih je posameznik očitno naredil javno dostopne ali objavil razen, če gre za komunikacijo znotraj dejansko ožjega kroga oseb. Pri tem mora biti izpolnjen predpogoj, da je takšna obdelava določena z zakonom (6. člen ZVOPOKD).

Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo osebnih podatkov na področjih, ki niso v pristojnosti ZVOPOKD, ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi podrobneje določa  Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZVOP-2). Prav tako je v 2. členu ZVOP-2 določeno, da je obdelava osebnih podatkov prepovedana, če se izvaja na način ali ima za posledico nedopustno diskriminacijo glede na narodnost, raso, barvo kože, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, spolno identiteto, premoženjsko stanje, kraj rojstva, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča, zdravstveno stanje, genske predispozicije ali katerokoli drugo osebno okoliščino posameznika. V 5. odstavku 6. člena ZVOP-2 je določeno, da se z zakonom sme obdelovati osebne podatke o narodni ali etnični pripadnosti v javnem sektorju samo izjemoma za primere, v katerih je to nujno za odločitev o osebnem stanju, pravicah, spodbudah in ugodnostih za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za zagotavljanje in spodbujanje enakega obravnavanja, enakih možnosti ter zajamčenih posebnih pravic pripadnikov narodne ali etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, pri čemer zakon določi privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali določi obdelavo podatkov, glede katerih se posameznik svobodno opredeli.

Po določilih 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZNPPol) policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. Policija ima osnovano pravno podlago za vodenje  evidenc kaznivih dejanj. V 124. členu ZNPPol je določen skupni nabor osebnih podatkov, ki se obdelujejo v evidencah policije. Med navedenimi podatki je tudi državljanstvo. Pri tem je treba upoštevati, da se podatki obdelujejo za namene izvajanja policijskih nalog in policijskih pooblastil. V evidenci kaznivih dejanj se obdelujejo tudi podatki o spolu in starosti storilcev in žrtev. V evidenci kaznivih dejanj se v skladu s prvo točko prvega odstavka 125. člena ZNPPol obdeluje vsebina podatkov, znotraj katerih ni zajet podatek o narodnostni pripadnosti.

Ustava Republike Slovenije v 61. členu vsakemu zagotavlja pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Zato mora biti vsak poseg v smeri pridobivanja podatka o narodni pripadnosti razumno utemeljen, spoštovati mora svobodo človeka in biti v skladu s temeljnim ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave) – spoštovano mora biti strogo načelo sorazmernosti. Tovrstnega predlaganega zbiranja in obdelave osebnih podatkov torej ni možno opravičiti s potrebami statističnega poročanja ali raziskovanja, če ni opravičen (utemeljen) že primarni namen za zbiranje podatka o narodni in etnični pripadnosti za potrebe postopka.

Slovenska policija je dolžna upoštevati aktualno pravno ureditev glede obdelave osebni podatkov pri vodenju evidenc kaznivih dejanj, zato zavrača obtožbo, da zahtevanih podatkov namenoma noče razkriti.

Komentarji